Ruske sile so jo prvič aretirale že marca leta 2022 v ukrajinskem mestu Vasiljevka, a je pobegnila. Kasneje istega meseca so jo znova aretirali ob izhodu iz Berdjanska proti Mariupolu ter jo deset dni pridržali z obtožbo vohunjenja. Pod pritiskom je posnela video, v katerem je izjavila, da so ji ruske sile rešile življenje, nato je bila izpuščena v zameno za ruske vojake.
Julija 2023 je Viktorija preko Poljske in Rusije znova odpotovala v zasedeno vzhodno Ukrajino, 3. avgusta se je zadnjič javila svoji družini. Pol leta pozneje je oče prejel potrditev ruske vlade o njeni aretaciji, 2. oktobra 2024 pa je rusko obrambno ministrstvo družini sporočilo, da je Viktorija umrla 19. septembra, brez navedbe vzroka smrti.
Viktorija je bila osem mesecev v priporu v preiskovalnem zaporu v Taganrogu blizu ukrajinske meje, njeno telo so ruske oblasti februarja 2025 brez pojasnila predale Ukrajini, skupaj s posmrtnimi ostanki več sto padlih vojakov. Njenega imena sprva sploh ni bilo na seznamu. Našli so jo po naključju: iz vreče, označene kot »moški«, je pogledala tablica z napisom Roščina. Forenziki so kasneje s pomočjo DNK potrdili njeno identiteto.
Njeno telo je kazalo očitne znake mučenja, možgani, oči in del grla pa so bili odstranjeni, kar naj bi po sklepanju forenzikov storili z namero, da bi prikrili resničen vzrok smrti, ki je po mnenju ukrajinskih preiskovalcev najverjetneje zadušitev. Ukrajinske oblasti njeno smrt preiskujejo kot morebiten vojni zločin.
