Ker je takrat še divjala prva svetovna vojna, so po vojaški moči glavne udeleženke te vojne z velikim zanimanjem in napetostjo spremljale dogajanje v tej največji državi na svetu. Glavnim silam osi, Nemčiji in Avstro-Ogrski je izbruh revolucije in državljanske vojne, ki je sledila, ustrezal, ker je to zanje pomenilo destabilizacijo in slabitev ruske vojaške moči ter posledično umik iz vojne, kar bi jim omogočilo premestitev dela enot na zahodno fronto. Ta njihova računica se je kmalu izkazala za pravilno, saj je na vzhodni fronti marca 1918 res prišlo do premirja. Kljub temu je bilo zlasti v avstro-ogrski monarhiji čutiti tudi zaskrbljenost, da bi se delavska revolucija utegnila razširiti med njihovo delavstvo. Dunajski dvor je še posebej skrbelo, da bi ruske radikalne ideje zaradi večnacionalnosti države utegnile povzročiti razpad monarhije, kar se je po koncu vojne dejansko tudi zgodilo. Dogajanje so, kot rečeno, pozorno spremljali tudi na zahodu. V najtežjem položaju se je zaradi premestitve dela nemških enot na zahodno fronto znašla Francija, ki ji dogajanje v Rusiji zaradi tega seveda ni bilo niti najmanj všeč. Podobno so dogodke doživljali tudi v Veliki Britaniji, kjer so konservativci v boljševizmu videli resno grožnjo evropskemu redu. Kljub vsemu so bile zahodne vlade prepričane, da je boljševistična oblast preveč ekstremna in gospodarsko nevzdržna, zaradi česar ji niso pripisovale dolgega veka trajanja. Za boj proti boljševizmu v Rusiji so se odločile tudi same in poslale nekaj svojih enot na pomoč ruskim »belim« silam, kakor so označevale kontrarevolucionarno vojsko. Med letoma 1918 in 1920 so se na strani belih tako bojevali tudi britanski, francoski in ameriški vojaški oddelki, na skrajnem vzhodu pa tudi japonski. Kot vemo – neuspešno. Kontrarevolucionarne sile so bile preveč neenotne in nepovezane.
Državljanska vojna na Ruskem
Zadnja poročila iz Rusije naglašajo, da je Kerjenskij v resnici zbežal in da se je njegova akcija proti Ljeninu popolnoma ponesrečila. Zdi se pa, da pride sedaj do odločilnih bojev med Kaljedinom in Ljeninom. O Kornilovu zadnje vesti molče. Kaljedin namerava baje Petrograd izstradati. Zasedel je premogovnike ob Donesu ter zadržal 200 vagonov živil za Petrograd. Boljševiki, ki so porazili med Gačino in Carskim Selom 1500 kozakov Kerjenskega, so šteli 1600 mož.
V Moskvi se je pričel boj dne 10. novembra. Od 100.000 mož garnizije se je postavilo 15.000 mož na stran boljševikov. Ostali niso zapustili vojašnic. Revolucijonarni vojaški odsek je s 15 topovi neprestano obstreljeval notranje mesto. Do 14. novembra je bilo ubitih 3000 ljudi, izvečine mirnih meščanov. Katedrala v Kremlju je razdejana. (…)
Slovenski narod, 20. novembra 1917
Rusija v Ljeninovih rokah.
V Rusiji je zavladal Ljenin. Kerenskij je izginil s površja, njegove čete so prešle v tabor maksimalistov. Upira se le še kozaški general Kaledin, ki stoji s 30.000 kozaki pred Moskvo; a kakor poročajo, hiti proti njemu armada 150.000 mož, razen tega ima za hrbtom Ukrajince, ki so potegnili z novo vlado. Po vsem soditi, je tudi Kaledinova usoda zapečatena. Seveda pa ni izključeno, da se pojavi odpor proti Ljeninu v drugi obliki oziroma drugi skupini. A za enkrat je tako, da je vladar Rusije Ljenin. Njemu, kakor vemo, ni mar za rusko državo kot tako, marveč samo ruski proletariat, za uresničitev revolucijonarnega socialističnega programa, in to ne samo v Rusiji, nego po vsem svetu. (…)
Slovenec, 24. novembra 1917
Lord Cecil o Rusiji.
Lord Robert Cecil je v nekem razgovoru izjavil o položaju Rusije: Ne verujem, da je postopanje ekstremistov v Petrogradu pravi izraz volje ruskega naroda. Če bi to bila resnica, bi pomenilo to razrušenje pogodbe z dne 5. septembra 1914, bi pomenilo, da se je ločil zaveznik sredi vojne in da je to storil kljub pogodbi, ki določa ravno nasprotno. Če bi ruski narod odobril tako postopanje, bi se narod sam izključil iz evropske skupnosti. A ne verujem, da bo ruski narod odobril proklamacijo onih, ki pravijo, da so vlada, ki ščuvajo vojake, naj postrele svoje generale, in ki hočejo čez strelske jarke pričeti pogajanja s sovražnikom. Seveda ne more biti govora o diplomatičnem priznanju ali o kaki zvezi z ekstremisti. Tudi se nikakor ne namerava priznati take vlade.
Naprej, 27. novembra 1917
Moč boljševikov pada?
Stockholm 24. novembra. (Kor. u.) Zakasnelo. Nanovo dospeli potniki pripovedujejo, da vlada v Petrogradu mir. Stavka uradnikov traja. Moč boljševikov ne bo trajala več dolgo. Kerjenskij je zopet v ospredju. Gorkij silno napada Ljenina in Trockega, ki jih imenuje slepe fanatike in brezstidne pustolovce ter vpraša, v čem se razlikujeta Ljenin in Plevc. Ljenina in Trockega je obsedla pijanost moči. (…)
Slovenski narod, 28. novembra 1917
Državljanska vojska v Rusiji.
Kolin, 28. novembra. »Kolnische Ztg.« je poročala: Zdi se, da se vlada boljševikov polagoma utrjuje. Odločnost njih voditeljev dokazuje, ker so objavili tajne pogodbe, dasi so grozili v Parizu in v Londonu. Nemci so večkrat izjavili, da se v notranje ruske zadeve ne nameravajo vtikati. Ako se pokaže, da je petrograjska vlada dovolj močna uveljaviti svojo voljo, se samoposebi pojasni važno vprašanje, če je sposobna, da se pogaja. Ako se združi z močjo volje do miru, ne vemo, zakaj bi se ne mogli pogajati z vlado boljševikov tako, kakor z vsako drugo vlado.
»Temps« je poročal: Na povelje boljševikov so zaprli v Moskvi vse poštne in brzojavne uradnike, ker so širili vznemirljive vesti.
Petrograjski najvišji vojaški odbor je pozval poljske vojaške oddelke in vse Poljake, ki služijo v ruski armadi, naj ostanejo strogo nevtralni in naj se kot inozemci ne vmešavajo v notranje ruske zadeve.
Slovenec, 29. novembra 1917
Ruska severna fronta se umakne.
Amsterdam 28. novembra. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Položaj na severni fronti je vznemirljiv. Nastala je lakota. Že teden dni ni več kruha; prepečenca je samo še za dva ali tri dni. Odposlanci armade so ukazali, da se čete v redu umaknejo, ker bi sicer nastal splošen beg, kateremu bi brez dvoma sledili izgredi. Tudi na Dvinski fronti trpe vojaki lakoto. Bati se je izgredov med vojaki. Namesto 100 vagonov živil jih prihaja k večjemu po dvajset na dan. V prometu je vsled zadnjih dogodkov nastal velik nered.
Naprej, 29. novembra 1917
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
