Njena nedavna smrt v 88. letu starosti pomeni slovo od ženske, ki je v vrstah krščanskih demokratov (CDU) pogosto orala ledino, se zoperstavljala avtoritetam in s svojim vizionarstvom spreminjala tok zgodovine. Njen politični slog je najbolje povzel umetniški projekt Zaviti Reichstag leta 1995.
Šlo je tudi za njeno pomembno zmago proti lastni stranki, saj sta bila najvidnejša nasprotnika projekta zvezni kancler Helmut Kohl in Wolfgang Schäuble. Süssmuthova pa je bila prepričana o »miroljubnem sporočilu Berlinu in svetu. To ni bila agresivna Nemčija. Šlo je za sporočilo umetnosti in kulture.« Brez njene neomajne podpore umetniški par Christo in Jeanne-Claude nikoli ne bi mogla uresničiti svoje vizije, s katero se je ponovno združena Nemčija svetu pokazala kot odprta in liberalna država. Kot profesorica in mati je v politiko vstopila z osebno izkušnjo diskriminacije. Ko so jo ob začetku kariere vprašali, zakaj sploh kandidira za profesorsko mesto, češ da se je prijavil tudi moški z osmimi otroki, je spoznala, da se stvari morajo spremeniti. Kot ministrica za družino je dosegla ključne premike: starševski dopust, priznanje časa za vzgojo otrok v pokojninsko dobo ter zgodovinsko kriminalizacijo posilstva v zakonu.
Morda njen največji dosežek pa je bil boj proti aidsu. V času, ko so nekateri znotraj stranke predlagali prisilne teste in izolacijo okuženih, je Süssmuthova s kampanjo »Ne daj priložnosti aidsu« sporočila: »Boriti se moramo proti bolezni, ne proti bolnikom.« Sicer verna katoličanka se nikdar ni bala odprto govoriti o spolnosti; za naslovnico revije Spiegel si je čez glavo poveznila celo nekakšen ogromen kondom in z racionalnim ozaveščanjem o zahrbtni bolezni verjetno rešila življenje neštetim ljudem.