Zaradi opuščanja načela delitve oblasti in nedelovanja pravnih institucij v posameznih državah so ogrožena temeljna načela delovanja pravne države. Polemike o silobranu in utemeljenosti obstoja pravnega instituta prekoračenega silobrana so v primerjavi s stotisoče mrtvih v Ukrajini in Gazi mogoče videti manj pomembne. Pri splošnih pozivih ali priporočilih za nabavo strelnega orožja so športne aktivnosti le fasada, za katero se niti ne skuša prikriti, da nikakor ne gre le za takšne aktivnosti. Tudi naši olimpijski tekmovalci in nosilci najvišjih odličij javno nasprotujejo splošnim pozivom za nabavo strelnega orožja. Prav v teh pozivih se skriva vzrok za težnje po spremembi pravne ureditve prekoračenega silobrana. Možnost, da bi silobran postal prekoračen, se namreč enormno poveča prav zaradi morebitne uporabe strelnega orožja. Odveč je zaradi politične razklanosti v slovenski družbi opletati z nevarnostjo državljanske vojne, saj je ta anahronizem. Toda po drugi strani ne gre spregledati okoliščine, da bi v morebitnem prekoračenem silobranu slovenski državljan streljal na drugega slovenskega državljana. To pa vendarle terja nekaj podrobnejših pojasnil. Najprej jih je treba ilustrirati z nekaj primeri, ki so se že znašli pred sodiščem.
Mariborsko (takrat) temeljno sodišče je obravnavalo primer, v katerem je oškodovanec v gneči z ramenom močno zadel storilca. Ta je hladnokrvno izpod oblačil potegnil lovski nož in oškodovancu povzročil smrtne poškodbe. Neuspešno se je skliceval na silobran, saj je napadalca že po »napadu« kaznoval kar sam, in to z izgubo življenja. Lovski nož naj bi imel pri sebi zaradi malice. V drugi zadevi je storilec, ki se je prav tako skliceval na silobran, po lastnem zagovoru nož vsekakor moral vzeti s seboj, saj je vendar odhajal na gasilsko veselico (!), kjer naj bi bila uporaba noža samoumevna. Oškodovanec naj bi bil po trditvah obrambe sam odgovoren za svojo smrt, ker je med storilčevo obrambo padel na nož. Strelno orožje pa je bilo sicer uporabljeno v obračunu med prodajalci mamil, ki so v gostinskem lokalu hoteli obračunati z oškodovancem. Ta je na njihov napad odgovoril z nenadno kretnjo, s katero je v enega izmed napadalcev usmeril pištolo. Sodišče je ocenilo, da bi storilčevo ravnanje sicer lahko imelo elemente silobrana, vendar pa je uporabilo pravno pravilo, da silobran zoper silobran ni mogoč.
