Gorščakova odkrito govori o (ne)mogočih rešitvah, zunanji strokovni pomoči in celo o »poljskem modelu«, ki bi zahteval zaprtje in ponovni zagon zavoda. A dokler se zakon ne spremeni, ostaja realnost ujetost v preteklost, v dolgove in v tiho čakanje na potezo vlade. Kljub vsemu pa predsednica uprave verjame, da ima javni servis še vedno potencial, da postane sodobna, vključujoča in relevantna medijska institucija.
Ste se ob odločitvi za kandidaturo za predsednico uprave RTV Slovenija zavedali, v kaj se spuščate? Čeprav ste v preteklosti že bili direktorica Televizije Slovenija, se je od takrat marsikaj spremenilo, stanje pa se je v resnici le še poslabšalo.Vedela sem, da se spuščam v težko avanturo. Vedela sem tudi, da ko prideš enkrat na ta položaj, si na njem povsem sam. V trenutku, ko sedeš na stol predsednice uprave, začneta tako večina hiše kot tudi vsa okolica pljuvati po tebi, še posebno če si ženska, saj smo ženske, kot veste, mnogo bolj pod udarom kot moški. Na srečo imam veliko srčnih in predanih sodelavcev in sodelujem s kakovostnimi posamezniki, s katerimi tvorimo dobro ekipo, tako da je negativizem nekoliko ublažen.
Že kot direktorica Televizije Slovenija sem spoznala širšo strukturo delovanja in že tedaj težila k spremembam, ki pa niso bile uslišane oziroma sem bila zaradi tega moteča. Dejstvo je, da je RTV Slovenija tako organizacijsko kot strukturno ostala v preteklosti, za kar je javni zavod delno kriv sam, veliko pa je k temu pripomogla tudi politika, ki se je vedno otepala spremembe zakona o RTV Slovenija. V primeru našega javnega servisa je leta šlo za izrazit primer vztrajanja pri statusu quo, kajti vsaka sprememba, povezana z RTV, pomeni mobilizacijo tistih, ki se ne zavedajo, da je stabilen in močan javni servis doma v državah, v katerih je demokracija najbolj razvita. To so ugotovitve evropske zveze javnih servisov EBU iz leta 2016 in to drži še danes. Lahko rečem, da so me kolegi in znanci spodbujali h kandidaturi tudi zato, ker so v meni videli osebo, ki je usmerjena povezovalno in ki nima v ozadju nobenega lastnega interesa. Kandidirala sem tudi z zavedanjem, da se je treba potruditi in delovati v smeri dokončne ureditve zakonodaje, ki bo javnemu servisu dala dovolj širok okvir za delovanje, da ne bo zabetonirala strukture organizacije, ampak se predvsem osredotočila na vsebine, ki jih moramo producirati in jih plasirati na vse obstoječe platforme, razvijati dejavnosti, kot je na primer dostopnost, ter pri tem upoštevati vse dejavnike, ki javni servis oblikujejo v največjo kulturno ustanovo v državi, kajti to smo.
Nesporno dejstvo je, da RTV Slovenija potrebuje celostno prestrukturiranje, kar pomeni, da bo treba zarezati globoko v samo strukturo hiše. Ste se prestrukturiranja že lotili ali to trenutno sploh ni mogoče?
