V poznih najstniških letih je pilotiral jadralna letala, je gorski kolesar, fotograf, ljubitelj zelišč in gornik. Po izobrazbi je sicer magister politologije, vendar ga je življenjska pot odpeljala daleč od političnih intrig med ljudi na vse strani planeta. Doslej je izdal pet knjig (eno v angleščini), potopisne zgodbe, esejistične kontemplacije in domišljijske romane. Vsi črpajo pripovedno snov iz potovanj. Njegove zgodbe niso težke in trpke. So takšne, kot je on sam. Srčne, iskrene in neusahljivo pozitivne. »Na začetku se zmeraj ozrem nazaj,« zapiše v pripovedi Potovanje. »Prvi korak je najtežji, kajti zmeraj obstaja možnost, da se ne vrnem več. A prav vrnitev je ultimativni cilj. Vrnitev je bistvo potovanja, ki ga osmisli.«
Pravite, da so spomini za vedno. Na potovanjih jih nastane veliko. Kdaj je vzniknila vaša potovalna strast? Je bila prisotna od nekdaj ali jo je razplamtelkakšen dogodek?
Radovednost je vedno bila. Prvo pravo potovanje me je vodilo v Indijo v poznih najstniških letih. Pričakovanja so bila zelo drugačna in doživel sem kulturni šok. Tudi zastrupil sem se in se po vrnitvi nekaj časa zdravil v bolnišnici. Sprva sem sklenil, da ne odpotujem nikoli več, vendar sem že čez nekaj mesecev zahrepenel po novi intenzivni izkušnji.
Koliko držav ste doslej obiskali? Je cilj obiskati vse?Mislim, da ne, četudi mi, ki radi potujemo, tudi radi štejemo. Ni pa to cilj, ker je v svetu veliko držav, ki so tako raznolike, da jih je smiselno večkrat obiskati.
