Naj spomnimo, Golob je veličastno zmagal na prejšnjih volitvah in njegova vlada je nastopila mandat v glavnem z obljubami, da bodo, prvič, sprostili družbo in jo osvobodili »Janševe strahovlade«, drugič, izpeljali vrsto reform v javnem sektorju (JS), začenši z reformo zdravstva, ki so jo ves čas postavljali na prvo mesto. In, tretjič, vzpostavili boljše sistemsko okolje za preboje v gospodarstvu, doseganje višje dodane vrednosti, med drugim tudi z zmanjšanjem obremenitev iz dela ter povečanjem obremenitev premoženja.
Prvi sklop je povsem politične narave in s tem smo lahko kar zadovoljni. Priznati je treba, da je v tem mandatu veliko več družbenega in socialnega dialoga, javni prostor je bolj sproščen, diskurz je postal bolj kultiviran in pri večini posegov v konkretne javne politike se vsaj deklarativno išče konsenz s socialnimi partnerji. Drugi, osrednji vsebinski sklop se nanaša na posege v nekatere ključne javne politike, zdravstvo, pokojninsko reformo, reformo plač v javnem sektorju, spremembe socialne in delovnopravne zakonodaje, stanovanjsko politiko in še kaj bi se našlo. Večinoma so te sistemske spremembe nujne, če želimo preprečiti popoln razpad nekaterih ključnih javnih sistemov. Nekatere so pogojene tudi s črpanjem evropskih sredstev in nad njimi bedijo evropske institucije. Omenjenih področij se je vlada s precejšnjo zamudo vsaj deklarativno tudi lotila. Zaradi odlašanja, nejasnih ciljev, tudi nerodnosti, so jo razmere povsod prehitevale. Igro so skoraj povsod vodili različni lobiji in sindikati. Rezultati so temu primerno bledi, skromni. Pripravljene in do zdaj deloma izvedene spremembe so se zreducirale na večinoma parcialno odpravljanje najbolj žgočih problemov v JS ter odlaganje pravih, nujnih reform v megleno prihodnost.
Tretji sklop, ki je v razvojnem pogledu za državo najpomembnejši, pa je skoraj v celoti ostal na tnalu. Namesto razbremenitev bodisi dela bodisi gospodarstva nasploh in ustvarjanja bolj konkurenčnega okolja smo ostali praznih rok. Celo nasprotno, gospodarstvu se je prispevke, davke in naloge samo dodajalo, namesto administrativnih razbremenitev doživljamo dodatno birokratizacijo. Po oceni gospodarske zbornice je v mandatu te vlade gospodarstvo dobilo enajst novih obremenitev. V ta sklop sodi tudi nujna konsolidacija in optimizacija javnega sektorja (JS) v organizacijskem in upravljalskem smislu, zmanjšanje birokracije oziroma administrativnih ovir in stroškov, radikalno skrajšanje nekaterih že nevralgičnih upravnih postopkov. Torej dvig ravni javnih storitev z zdravstvom in državno upravo na čelu ter bolj učinkovita, tehnološko naprednejša in vitka država. Na žalost smo tu po večini mednarodno primerljivih indikatorjev celo nazadovali.
