Najstarejše univerze na svetu

Univerza v Bologni (Alma Mater Studiorum – Università di Bologna, Unibo) je skoraj gotovo najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu. Poučevanje se je začelo okoli leta 1088, univerza pa se je do konca 12. stoletja organizirala v študentske cehe. Univerze oziroma poučevanja nista organizirali ne cerkev ne posvetna oblast, ampak ukaželjni državljani, predvsem tujci, ki so jim strogi zakoni nalagali kolektivne kazni za zločine in prekrške, ki so jih storili njihovi rojaki. Študenti so najeli učenjake z laičnih in cerkvenih šol, učili so jih umetnosti, notarskega prava, teologije in pisarstva. Univerzitetne profesorje je v začetku zaposloval, odpuščal in jim določal plačo izvoljeni svet dveh predstavnikov vsakega študentskega »naroda«, ki je vodil institucijo, najpomembnejše odločitve so zahtevale večino glasov vseh študentov za potrditev. Mesto je to ureditev sčasoma ukinilo in univerzo spremenilo v javno ustanovo. Na bolonjski univerzi so se učili Dante, Francesco Petrarca, Carlo Goldoni, Nikolaj Kopernik, Luigi Galvani, Enzo Ferrari, Pier Paolo Pasolini, Umberto Eco … Univerzo v sodobnih časih obiskuje okoli 96.000 študentov.

Dokazi o pouku na Oxfordu segajo v leto 1096, a razmah naj bi šola dosegla leta 1167, ko je Henrik II. prepovedal šolanje na univerzi v Parizu. Okoli leta 1200 so ustanovili prve univerzitetne strukture, konec 13. stoletja pa prve kolidže. Univerza v Oxfordu namreč obsega kar 43 neodvisnih kolidžev. Oxford upravlja muzej Ashmolean in njihov posel ni slab, konec lanskega leta so imeli skupni konsolidirani dohodek v višini 3,05 milijarde. Oxford je izobrazil 31 predsednikov vlad Združenega kraljestva, številne tuje voditelje in mnoge Nobelove nagrajence.

Še pred ustanovitvijo leta 1209 sta imela Cambridge in okolica sloves zaradi intelektualnih prispevkov menihov iz katedrale Ely. Ustanovitev univerze je v veliki meri tudi posledica incidenta na Univerzi v Oxfordu, ko so obesili tri oxfordske učenjake. Zaradi strahu pred domačini so se predavatelji začeli odpravljati v bolj gostoljubna mesta. V Cambridgeu se je naselilo dovolj učenjakov, da so skupaj z domačimi oblikovali jedro za nastanek univerze. V svojih vrstah so imeli Byrona, Cromwella, Darwina, Hawkinga, Nabokova, Nehruja, Newtona, Plathovo, Wittgensteina …

Pred ustanovitvijo univerze je bila v Salamanci od leta 1130 katedralna šola. Univerzo je kot studium generale ustanovil kralj Alfonz IX. leta 1218. Nadaljnja kraljeva listina naslednjega kralja Alfonza X. z dne 8. maja 1254 je določila pravila za organizacijo in finančno oskrbo univerze ter jo prvič omenila s tem imenom. Papeška bula Aleksandra IV. leta 1255 je potrdila kraljevo listino in podelila splošno priznanje univerzitetnim diplomam. V sedanjem času ima univerza okoli 30.000 študentov iz 50 držav ter 3700 predavateljev in drugih uslužbencev.

Univerzo v Padovi je leta 1222 ustanovila velika skupina študentov in učiteljev prebežnikov z Univerze v Bologni, ker so si želeli več akademske svobode. Univerza je bila že od začetka zelo napredna samoupravna skupnost učiteljev in študentov, ki je v 13. in 14. stoletju postala znana po civilnem pravu in filozofiji. Znana je tudi po raziskovanju medicine in predvsem anatomije. V Padovi sta delovala Andreas Vesalius, oče moderne anatomije in fizik ter astronom Galileo Galilei. Leta 2022 je imela univerza skupno približno 74.500 študentov.

Università degli Studi di Napoli Federico II, kot je uradno ime univerze, je bila ustanovljena leta 1224 in je poimenovana po ustanovitelju, sicilijanskem kralju in svetem rimskem cesarju Frideriku II. Gre za najstarejšo posvetno univerzo na svetu, ki je monarhu služila, da je neposredno izobraževal svoje kadre, hkrati pa je s tem preprečeval, da bi se izobraževali v tujini. Še posebej ga je motila sovražna Bologna. Neapeljska univerza ima okoli 72.000 študentov, na njej pa so študirali številni nobelovci in kar trije italijanski predsedniki.

Univerza v Coimbri (Universidade de Coimbra) je bila prvič ustanovljena v Lizboni leta 1290 z namenom razvijanja znanja in izobraževanja na Portugalskem, predvsem za duhovnike, pravnike in državne uradnike, ki so jih potrebovali za vodenje države. Nekajkrat se je selila med Lizbono in Coimbro, kjer se je leta 1537 dokončno ustalila, ker je Coimbra ponujala mirnejše okolje za študij in je bila bližje verskim središčem in samostanom. V novih časih na Coimbri študira 28.000 študentov, univerza pa je del svetovne dediščine, ki jo ščiti Unesco.

Univerza v Valladolidu (UVa) je javna univerza v avtonomni regiji Kastilja in Leon v Španiji. Ustanovljena je bila leta 1241 kot preusmeritev študija na Univerzi v Palencii, ki jo je že veliko prej med letoma 1208 in 1212 ustanovil Alfonz VIII. Kastiljski. Univerza v Valladolidu je rasla, v Palencii pa je po smrti ustanovitelja zmanjkalo denarja in s tem dobrih učiteljev in študentov, ki so odšli na obe drugi zgodnji španski univerzi. Valladolidska univerza ima okoli 32.000 študentov in knjižnico z okoli 970.000 pomembnimi knjigami.

Zgodovina predavanj na univerzi v Perugii (Università degli Studi di Perugia) sega v leto 1276, a so bili statuti, ki so jo potrdili, podeljeni šele leta 1306, dve leti pred bulo papeža Klemena V. z dne 8. septembra 1308. Leta 1318 je papež Janez XXII. podelil univerzi tudi dovoljenje za podeljevanje diplom iz civilnega in kanonskega prava, leta 1321 pa še iz medicine in umetnosti. V sedanjih časih ima univerza v Perugii 27.000 študentov, ki študirajo na 14 fakultetah v Perugii in Terniju ter po Umbriji v mestih Assisi, Foligno in Narni.

Univerzita Karlova oziroma po naše Karlova univerza ima v današnjih časih 70.000 slušateljev na 17 fakultetah, v Pragi, Hradcu Královém in Plznu. Ustanovitev prve univerze bolj na severovzhodu Evrope, univerze v Pragi, je podpiral rimski cesar Karel IV. in si s tem zaslužil ime ustanove, zato je prijatelja in zaveznika, papeža Klemena VI., prosil, da mu pomaga. Papež je 26. januarja 1347 izdal bulo o ustanovitvi univerze v Pragi, po vzoru pariške univerze (1150–1970) s štirimi fakultetami. Zanimivo, domačih čeških študentov je bilo v prvem letu manj kot 20 odstotkov.