Njeno otroštvo in mladost sta bila zaradi vojne zaznamovana s pomanjkanjem hrane in trdim delom, kar je, kot pravi sama, utrdilo njeno telo in bržkone prispevalo k njeni dolgoživosti. Za kuharico se je izučila pri 14 letih v prestižnem hotelu Binder v zdraviliškem kraju Mönichkirchen na meji med Spodnjo Avstrijo in avstrijsko Štajersko. Pri dvajsetih se je preselila na Dunaj, kjer je najprej delala v gostinstvu, nato pa med vojno postala sprevodnica pri Dunajskem mestnem prometu, v času, ko so bile ženske v tej vlogi še redkost.
Upokojila se je leta 1970, leto pred tem je umrl njen mož. Zatem je potovala po svetu in si pri 95 letih privoščila celo panoramski polet s helikopterjem. Kljub številnim zdravstvenim izzivom, pri 102 letih so ji vstavili umetni kolk, pri 103 letih pa so zobni protetiki poskrbeli za to, da je dobila nove zobe, se ne da ter je še vedno radovedna in pozitivna. Le vid ji hitro peša, zato ji po novem namesto tiskanih čas krajšajo zvočne knjige.
