​MAGA-ukrepi so bili krepki. Najprej je Disney+, zasebno medijsko korporacijo, prisilil, da je z malih ekranov odpoklicala TV-voditelja Jimmyja Kimmla (ker je komentiral Kirkov umor), potem pa jim je zagrozil še z ukinitvijo licence. Prisegel je, da bo iz dežele svobode izgnal vsakogar, ki bo širil »sovražni govor«, in sodno preganjal tiste posameznike, ki bodo zažgali ameriško zastavo. Kmalu zatem je na svojem profilu truth social levičarsko antifašistično gibanje Antifa razglasil za teroristično organizacijo. Pika na i je bila naznanilo novinarjem, ki poročajo iz Pentagona: če ne bodo pristali na cenzuro, jim bo ukinil dostop. Tako kot je storil že februarja, ko je iz Bele hiše odslovil poročevalce Associated Pressa, ki so vztrajali pri uveljavljenem poimenovanju Mehiškega zaliva, medtem ko je Trump terjal, da gre za Bay of America. A žal seznama še ni konec: dodajmo k temu še nedavni napad na fotoreporterja, ki je pod udarci pripadnikov Urada za priseljevanje (ICE) končal na urgenci.

Svobodnih dežel je na svetu vse manj in manj. Kot v starodavnih Atenah avtokrati današnjice dojemajo svobodo govora kot prvo prepreko do cilja – ustoličenja njihove moči.

Da si je ameriški predsednik navzkriž z mediji, ni nič novega. Letos je tožil že več medijskih hiš, tudi časopisno hišo New York Times (zvezni sodnik je tožbo zavrnil). Ničkolikokrat je oznanil, da so novinarji do njega sovražno nastrojeni, kar je podkrepil z lastno statistiko – po njegovem izračunu poročajo o njem negativno v sedemindevetdesetih odstotkih. »Vzamejo odlično zgodbo in jo spremenijo v slabo,« je dejal. »Osebno menim, da je to res nezakonito.«

Toda ukrepi, ki so sledili v zadnjih tednih, so povzročili nelagodje celo med republikanci. Trumpova podpora Brendanu Carru, predsedniku Zvezne komisije za komunikacije (FCC), ki je javno grozil nekaterim medijem, se zdi sporna celo Tedu Cruzu. Precej nevarna rabota, da vlada razglaša, kateri govor ji je všeč in kaj izrečenega ji ni po godu, je komentiral republikanski senator iz Teksasa, sicer Trumpov zaveznik. Ob tem se je (tako kot premnogi) spraševal, kaj neki se je zgodilo z listino 14149, ki jo je predsednik Trump podpisal 20. januarja letos, le nekaj ur po uradni zaprisegi, s katero naj bi državljanom ZDA povrnil svobodo govora in enkrat za vselej naredil konec državni cenzuri.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo