Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) danes povezuje več kot sto društev po državi. Korenini v čas po drugi svetovni vojni; vzniknila je iz civilne iniciative, ustanovili pa so jo, da pomagajo otrokom, da ti doživijo počitnice, tabore in se vključijo v prostočasne dejavnosti, medtem ko so njihovi starši gradili domove in ceste na povojnih ruševinah. Ali pa si počitnic preprosto niso mogli privoščiti, kot si jih, žal, tudi danes nekateri ne morejo. Mnoge, ki so bili bolehni ali so okrevali po bolezni, so na letovanje v obmorske kraje napotile kar zdravstvene službe. Ta dobra praksa je utečena še danes, zdravstvo pa je na razpisih velikodušno.
Na tisoče prostovoljcev
Da se tabori in kolonije ZPMS v Piranu, Pacugu, na Pohorju, v Zgornjih Gorjah … (skupaj jih je osemnajst) lahko kontinuirano odvijajo že več desetletij, pri izvedbi pomaga na tisoče prostovoljcev. Imenujejo se vzgojitelji, mentorji, animatorji. Zadnja leta posebej pozorno razvijajo večgeneracijsko prostovoljstvo, kajti izkušnje in vrednote se tako lahko pretakajo skozi več generacij, kar je za vse zelo dobrodošlo. Med prostovoljci je največ študentov, nekateri so še dijaki, potem so tu prostovoljci, ki so zraven že veliko let in so si vmes ustvarili družine, zdaj pa so prostovoljci tudi njihovi odrasli otroci, in vključujejo se starejši prostovoljci, vzgojitelji in učitelji v pokoju.
Dobrih 70 odstotkov prostovoljcev ZPMS je že letovalo v teh kolonijah, ko so bili sami otroci, zdaj pa se vračajo kot mentorji in vzgojitelji. Ti so menda sploh zlata vredni, saj poznajo sistem in ga razumejo. Med prostovoljce načeloma lahko vstopi vsakdo, ki ima empatijo do otrok. »Pri delu z otroki ni toliko pomembna izobrazba, kot je pomembno, da imaš otroke rad in da rad z njimi delaš, ustvarjaš, si jim na voljo za pogovor. Ključen je moment veselja,« pravi prostovoljec in podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Uroš Brezovšek.
