Fotografija: Luka Cjuha
Mostovi okrožja Alpe-Adria
Pred nekaj dnevi sem v Dnevniku z zanimanjem prebral zgodbo o najnovejšem od tisočih kitajskih gradbenih čudes, visečem mostu Huajiang Grand Canyon v jugozahodni provinci Guizhou, veličastnem nekaj milijard evrov vrednem jekleno-betonskem lepotcu, ki se v elegantnem skoku, dolgem skoraj tri kilometre – samo razpon med dvema nosilnima stebroma je dolg kilometer in pol – sloči prek neverjetnih šeststo petindvajset metrov visokih sten nad reko Baipan oziroma za dve višini Eifflovega stolpa, zaradi česar je Huajiang tudi uradno najvišji most na svetu.
To, kar pa me je res začudilo in naredilo vtis name, je špekulacija mojih kolegov in prijateljev z Dnevnika: začudeni in pod vtisom fantastične hitrosti kitajskih graditeljev, ki so najvišji most na svetu zgradili v komaj dobrih treh letih, so v šali vprašali umetno inteligenco, koliko časa bi za tak podvig potrebovali slovenski gradbeniki.
