Že več kot 15 let vodi državno agencijo za odstranjevanje min in se je letos znašel pred največjim izzivom: ZDA so po prihodu Donalda Trumpa ustavile razvojno pomoč, s katero so financirale tudi razminiranje – ironično prav tistih bomb, ki so jih same odvrgle med vietnamsko vojno. Heng se je odzval z javno objavo, da bo moral delo v osmih provincah ustaviti in 210 ljudi poslati na prisilni dopust. Njegov dramatični nastop, podprt z medijsko ofenzivo, je dosegel mednarodni odmev in ameriško vlado prikazal kot brezbrižno do trpljenja Kambodžanov.
Ob tem je Heng usklajeno z novim premierjem Hun Manetom spretno izkoristil geopolitično rivalstvo: le teden po svojem ostrem nastopu je objavil, da bo Kitajska namenila 4,4 milijona dolarjev za razminiranje. Čeprav sredstva niso bila nova, je čas objave ustvaril vtis, da Peking nadomešča umik Washingtona. Američani so se kmalu vrnili v igro – obisk veleposlaništva, nekaj diplomatskih gest in izjema pri zamrznitvi sredstev so CMAC spet zagotovili ameriško financiranje. Heng je dosegel dvojni cilj: obnovil proračun svoje agencije in okrepil politični položaj premierja. Danes priznava, da se na ZDA ne bo več slepo zanašal, Kitajska je že napovedala, da bo od leta 2026 prispevala približno toliko, kolikor so doslej dajali Američani. V svetu, kjer velesili pritiskata na manjše države, naj izberejo stran, je Heng Ratana dokazal, da lahko tudi uradnik iz z minami posute Kambodže velike igralce obrne v svojo korist.
