Svoj pisalni stroj mi je podaril stari oče, ki se je takrat upokojil, bil je finančnik na železnici. Bila sem edina na šoli, če ne tudi na vasi, s pisalnim strojem. Stari oče je slišal, da sem bila v šoli vedno pohvaljena za proste spise pri slovenščini, pa se mu je zdelo, da me bo spodbudil k pisanju. Res sem začela tipkati in se neštetokrat tudi zatipkala. Takrat še ni bilo edigsov, da bi napake lahko popravljala, in spis je bil skropucalo. V nasprotju z mojim prepričanjem, da mora biti vsako napisano besedilo tudi v lepi obliki. Živeli smo na vasi, 25 kilometrov je bilo do Celja, in da bi tja hodila na strojepisni tečaj, je odpadlo.
sodstvo
Najprej pobegnil, nato pa zahteval 26.000 evrov varščine
