V Sloveniji so to mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15 do 29 let. So najmanjša družbena skupina, ki jo tarejo drugačne skrbi kot njihove starše. Če so bili starši teh staršev v šestdesetih in sedemdesetih letih pomemben glas zgodovinskih dogodkov in sprememb, so danes mladi veliko manj slišani, videni in navsezadnje tudi razumljeni.

Nekdaj mladih kot družbene skupine praktično ni bilo. Do druge svetovne vojne je bil živelj na teh tleh večinoma ruralen. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom, če je bilo otrok preveč, je bilo treba v uk. Kar je takrat pomenilo, da je otrok postal vajenec, ko je bil dovolj vešč, da si je lahko s pridobljenimi veščinami služil denar, je postal odrasel. Takrat je pač veljalo, da je nekdo odrasel, ko je ekonomsko neodvisen, kar pa se je zgodilo razmeroma zgodaj. Z družbenim razvojem, z izboljšanjem standarda in s podaljševanjem izobraževanja so se mladi kot družbena skupina začeli krepiti ter v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja postali pomemben člen družbenih sprememb, protestov in kulturnih premikov. Zaposlovale so jih ideje o miru, ljubezni, svobodi in alternativnih življenjskih stilih. Kar se je odražalo v glasbi, modi in odnosu do avtoritet. Takrat enkrat so se rodili tudi starši današnje mladine.

V zadnjem desetletju se je občutno povečal delež mladih, ki ocenjujejo, da so za svoje delo plačani premalo, da je delo, ki ga opravljajo, dolgočasno, da je delovno vzdušje slabo ter da so na delovnem mestu kršene njihove pravice.

Tudi 80. in 90. leta so se nadaljevala s podobnim tempom, če ne še hitreje. V glasbi je vrelo, razvile so se številne alternativne scene, ki so ponujale prostor za drugačne umetniške izraze in drugačno razmišljanje. Mladi so začeli kritično obravnavati družbene probleme, kot sta ekologija in zavzemanje za mir, ter zahtevati demokracijo. Devetdeseta leta so prinesla razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije, kar je korenito spremenilo družbeno-politično krajino. To obdobje je bilo zaznamovano z negotovostjo, recesijo, povečale so se socialne razlike, alternativna mladinska kultura pa je praktično zamrla. Pogled mladih se je preusmeril, družbene probleme je začel zamenjevati individualizem. Takrat so se začeli rojevati otroci, ki jih danes štejemo med mlade.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo