Metoda Dodič Fikfak, generacija babyboom: Varnost v obdobju represije
»Spominjam se svojega otroštva brez pomanjkanja. To, kar me je najbolj zaznamovalo tako v družinskem kot širšem družbenem kontekstu, je bil velik pomen znanja in dela,« se spominja 70-letna Metoda Dodič Fikfak, ki je odraščala v povojnem jugoslovanskem obdobju grajenja družbe, urbanizacije, industrializacije, nacionalizacije, gospodarskega razvoja, samoupravljanja in gibanja neuvrščenih držav.
Znanja kot temeljne vrednote se spominja tudi ob očetovih besedah, ki ji jih je citiral, ko je zjutraj težko vstajala: »Če sem danes majhen učenec, bom pozneje velik in učen gospod.« S tem, da je bil poudarek na učen in sporočilo ob tem jasno: če se boš učil, boš za svoje znanje nagrajen. S knjigami in priznanji za odlični uspeh so bili učenci nagrajeni tudi v šolah. »V spominu mi je ostal zapis učitelja v knjigi, ki sem jo prejela za nagrado: 'Z znanjem oborožen človek je nepremagljiv.'« Znanje in izkušnje, ne denar, sta bili, kot že podčrtano, poudarjeni vrednoti tudi v družbenem kontekstu, čeprav je bilo prav tako pomembno, da imaš lastno stanovanje ali hišo, pripoveduje sogovornica.
Generacija babyboom: rojeni med letoma 1946 in 1964
Generacija babyboom, ki je ime dobila po eksploziji rojstev v povojnem obdobju, velja za najštevilčnejšo slovensko generacijo. Rojeni med letoma 1946 in 1964 so večji del svojega življenja preživeli v obdobju socializma. Odraščali so v cvetočih letih srednjega razreda, bili so del mirovniških, študentskih, ekoloških in feminističnih gibanj ter rokovske kulture. To je tudi generacija časopisov, radia in televizije. Splet, družbena omrežja, pametni telefoni in pretočne vsebine so vstopili v njihova odrasla življenja. To pa je bila tudi doba, ki je v ospredje postavljala skupnost in ne posameznika.
