In kajpada pesniki. Prijatelj, ki ga že nekaj časa citiram v vsakem tekstu, pravi takole: mesto ni več mesto, mesto je puščava … sneg ne mara puščave. Kako prav ima. Te puščave ne more pokriti noben sneg več. Zato se sploh ne trudi več. Kdo bi mu zameril.
Sam že mesece pišem zbirko z naslovom Snežne pesmi, v resnici pa bolj kot to čakam na sneg. Čeprav sem napisal že kar nekaj pesmi tudi brez njega. V Berlinu ni bilo nič drugače; nekajkrat so ga sicer napovedali, a razen posameznih snežink ni bilo prave beline. Neki cinik je hudomušno pripomnil, da bodo prej prišli Rusi kot pa sneg. Morda pa res. Čeprav je vse bolj aktualna še ena stara pesem: Rusi nikoli ne bežijo, predaleč je.