Od leta 1998 do leta 2001 je kot namestnica vodje službovala na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu, med letoma 2005 in 2009 pa kot druga diplomatka na veleposlaništvu v Parizu, zadolžena tudi za Unesco. V letih 2010 do 2015 je opravljala funkcijo prve rezidenčne slovenske veleposlanice v Braziliji ter nerezidenčne veleposlanice v Kolumbiji, Ekvadorju, Venezueli in Boliviji. Tekoče govori francosko, angleško in portugalsko, tudi italijanski jezik ji ni tuj. Po upokojitvi piše tehtne in poglobljene članke o Braziliji in Franciji, trenutno ima na mizi korekture za svojo prvo knjigo, ki govori o njenem dojemanju Brazilije in Južne Amerike ter izide oktobra pri Mladinski knjigi. Pogovarjali sva se o človekovih pravicah in njihovih kršitvah ter se spraševali, ali mednarodne konvencije še veljajo ter kdo jih krši in zakaj.

Po drugi svetovni vojni je bil zastavljen nov svetovni red, ki je do zdaj zagotavljal mir vsaj v Evropi, in tedaj je bil ustanovljen tudi Svet Evrope. Opozarjate, da moramo biti pozorni, da Sveta Evrope ne zamenjujemo z »novodobnim« evropskim svetom, ki je ena izmed institucij Evropske unije – poleg evropskega parlamenta, sveta Evropske unije in evropske komisije.

Svet Evrope je bil ustanovljen leta 1949 in s svojimi 46 državami članicami ostaja največja evropska organizacija za varstvo človekovih pravic. Njegova članica je še vedno tudi Velika Britanija, žal pa ne več Rusija. Njegov pravni temelj so Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic iz leta 1950 in več kot 220 kasneje sprejetih konvencij. Ta evropska mednarodna pogodba skupaj s protokoli uteleša korpus človekovih pravic in seveda še vedno velja, kar je njenim kršiteljem treba jasno in glasno vedno znova povedati. Drugega orožja nimamo! Pestre jurisdikcije Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se bolj ali manj zvesto uresničuje v sodnih praksah posameznih držav, se ne da kar odmisliti. Kdo drug bi sicer lahko brzdal evropske države, tako tiste z »utečeno demokracijo« kakor tudi »nove demokracije«, da ne kršijo človekovih pravic?

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo