Male radosti nekdanjega zapornika

Zdaj je že leto dni na prostosti, potem ko se je kot mladi imam znašel za zapahi leta 2004, ker je v fatvi Sirce pozival, naj se ne pridružijo boju proti ZDA v Iraku. Temu so v režimu Bašarja Al Asada dodali še eno obtožbo: obtožili so ga zarote za atentat na predsednika. Čeprav so bile obtožbe proti njemu izmišljene, je pod prisilo priznal krivdo, saj je tako hotel zaščititi svojo družino – ženo in štiriletno hčerko so namreč aretirali skupaj z njim. V zameno za prostost svojih najdražjih je pristal v najbolj krutem zaporu v Siriji – Sednaji, pozneje po arabskih vstajah, ki jih je s sozaporniki slavil, pa v malo manj okrutnem zaporu Adra. Čeprav je imel vsa leta pripravljen kovček nekje v zaporniški celici, češ da bo morda izpuščen že naslednji dan, je moral na ta prelomni trenutek čakati dolgih 21 let. Ko so med vstajo proti Asadu uporniki lanskega novembra osvobodili Alepo, je s svojimi sojetniki že pričakoval, da bodo kmalu svobodni tudi oni. Drugače kot drugi zaporniki je Naal iz zapora prišel kot razmeroma zdrav človek. Poskušal je namreč ohranjati dobro telesno stanje z redno vadbo, hkrati je za mentalno zdravje poskušal skrbeti z branjem in študijem prava. Toda na svobodo je vendarle prišel s travmami zaradi bivanja v zaporniških celicah. Nerad se zadržuje v zaprtih prostorih. Tudi vrat ne mara zapirati. Zato pa toliko raje ob sprehodih uživa v restavracijah, kjer lahko obeduje v družbi, ki je v zaporu ni imel. Naal je skupaj s sojetnike iz zapora Adra pobegnil, ko je ugotovil, da so straže pred bližajočimi se uporniki Hajat Tahrir Al Šama zapustili svoje položaje, odvrgli uniforme in orožje.