Njegova fotografija z megafonom v roki kot nekakšnega ideologa ali gonilne sile slovenskega aktivizma je prišla nazadnje v medije ob globalni vstaji zoper finančni kapitalizem, ko so na ulice stopili tudi nezadovoljni Slovenci. Tisti, ki so pred tednom dni pomislili, da se bo tudi ta dogodek kot že ničkolikokrat doslej pri nas izkazal za muho enodnevnico, so se zmotili. Še preden smo slovenski mediji sploh začeli resno poročati o globalni akciji 15. oktober, so imeli domači aktivisti že pripravljen načrt, kako bodo pred Ljubljansko borzo postavili tabor.

"Vprašanje je, kaj bi se zgodilo s prvimi koraki te akcije, če ne bi bilo zraven Kurnika. Potrebuješ pobudnika, da lahko zadevo izpelješ," nam je v sredo na ploščadi pred Ljubljansko borzo razložil študent ljubljanske filozofske fakultete Miha Kordiš, ki je v slovenskem protikapitalističnem taboru prav tako prevzel eno bolj vidnih vlog. "Ne moremo govoriti o liderjih. Zmotno bi bilo, če bi skupino omejili z nekaj posamezniki, saj vsi pomagajo. Nekaterim se je pač nerodno izpostavljati pred predstavniki medijev. Je pa res, da ima Kurnik izjemne organizacijske potenciale. Zna voditi skupščine in potegniti iz njih skupni imenovalec. Super, da ga imamo," je še povedal Kordiš.

Ne smemo živeti samo za študij

Istega dne smo srečali tudi Irfana Beširevića, ki na okupiranem območju skrbi za javni red in mir. Da je Kurnik postal simbol slovenskega antikapitalističnega boja, je tudi po njegovih besedah v veliki meri posledica novinarskega poročanja. "Posebne vloge mu ne bi pripisoval, ker ga obravnavam sebi enakega. Čeprav je profesor na fakulteti, ni vzvišen. On ni vodja. Tudi sam pravi, da liderji ne obstajajo. Sam si želi, da bi se nekaj dogajalo, ker pa so ostali večinoma tiho, prevzame iniciativo. Zdi se, da se izpostavlja, ampak do tega pride spontano. Poznam ga že deset let. Jasno je, da mu gre samo za pravičnost," pravi borec za pravice izbrisanih in eden od predstavnikov Socialnega centra Rog. Od leta 2006, ko je prišlo do zasedbe zapuščene Rogove tovarne v središču Ljubljane, sta skorajda vsak dan skupaj.

Čeprav predstavlja Socialni center Rog z vsemi svojimi izpostavami in številnimi borci za človekove pravice novo poglavje v slovenskem aktivizmu, je dr. Kurnik svojo kritično držo začel brusiti že v študentskih letih, ko se je iz Slovenske Bistrice preselil v Ljubljano. Na fakulteti za družbene vede je bil eden boljših študentov politologije. Šest let po diplomi na temo Iskanje nove politične imaginacije pri Foucaultu je doktoriral z disertacijo Biopolitika - novi družbeni boji na horizontu. "Vselej je pravil, da ne smemo živeti samo za študij, ampak tudi za aktivizem. Je dober človek, vedno je pripravljen pomagati in se angažirati za ljudi, še posebej za tiste, ki jim sistem jemlje pravice, do katerih so upravičeni. Državo in kapital obravnava kot sisteme, ki ljudem samo jemljejo," se ga spominjajo kolegi, ki so se mu že med študentskimi leti priključili pri najrazličnejših akcijah.

Tudi takrat, ko so simbolično zazidali hišo v bližini sedeža stranke SD, iz katere so se zaradi visokih najemnin odselila različna društva, vanjo pa vselili ameriški marinci. Z njihovim prihodom so se na pločnikih pojavili tudi obcestni količki, ki so sosedom odvzeli prepotrebna parkirna mesta. "Zid je predstavljal nekakšen odsev tega, kar so storili marinci bližnjim stanovalcem," se takratne poante spominja ena od udeleženk akcije.

Dr. Kurnik je bil zraven, ko so Slovenci nasprotovali vstopu v Nato in ko je Slovenija na novogoriški način proslavila skok v Evropsko unijo. Zraven je bil, ko so bile ogrožene pravice izbrisanih, prebežnikov, azilantov, migrantskih ali prekernih delavcev. Ko je glasbenik svetovnega kova Manu Chao leta 2002 prispel v Ljubljano, se je pred uradnim koncertom v družbi aktivistov sprehodil po begunskem centru na Viču. Čeprav mej ne priznava, je dr. Kurnik pozoren tudi na dogodke onstran slovenskih meja, kjer je navezal veliko osebnih stikov in se tudi priključil nekaterim evropskim mrežam.

"Sodelovala sva pri karavani Izbrisanih, ko smo se odpravili proti Bruslju. V Parizu smo se ustavili pri eni od 'zelenih' strank. Da je povezan z drugimi skvoti in gibanji po Evropi, je dobro. Z njegovo pomočjo lahko še daleč pridemo," je prepričan Beširević. Dr. Kurnik se je nazadnje udeležil posveta v Barceloni, na katerem so najrazličnejša gibanja sprejela skupno izjavo in odločitev, da zgradijo 15. oktober kot utemeljitev globalnega evropskega gibanja, ki se bo zoperstavilo diktaturi finančnega kapitalizma in izborilo nov katalog pravic.

Čeprav je dr. Kurnik povsod, kjer so bile ogrožene pravice skupin z roba družbe, pustil svoj pečat, so mnogi prepričani, da bi lahko v svojem boju, v katerem mu sicer uspe vselej zbrati skupino somišljenikov in pridobiti tudi nove borce, naredil korak naprej. Starejši kolegi s fakultete za družbene vede, ki so s Kurnikom sodelovali tudi pri pedagoškem delu, menijo, da ima z akademsko kulturo nekaj težav, saj mu aktivizma ne uspe prenesti v akademsko sfero.

V akademski karieri ni napredoval

"Ko se antropologi odpravijo na teren, jih vodi znanstveni pristop, ne samo goli aktivizem. To je njegov problem. V akademski karieri ni napredoval," razlagajo politologi, ki se delijo v dve struji. Na eni strani so tisti, ki poudarjajo pomen lastne pozicije in pozicije marginalnih skupin, tako imenovani radikalnejši del, na drugi strani pa takšni, ki jim je bliže hegemonska drža oziroma tisto, kar je večinsko. "Kurnik je avtonomist, zagovornik radikalnejših idej," je še slišati na ljubljanski fakulteti. Z dr. Igorjem Lukšičem sta med drugim napisala knjigo Hegemonija in oblast. Gramsci in Foucault.

Iz politologije je diplomiral tudi mlajši predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukić, ki ga mnogi že sedaj vidijo v vrhu slovenskega sindikalnega boja. "Gibanje, ki se predstavlja kot horizontalno demokratična organizacija, ne sme zapasti v protislovje tega, da izpostavlja en obraz. Horizontalna demokracija deluje, če se izpostavi ideologija kot takšna, ne pa prvoosebni nosilec te ideologije," odgovarja na vprašanje, ali je dr. Kurnik lider slovenskega aktivističnega gibanja.

Po njegovih besedah je razlik med sindikalnim in aktivističnim bojem malo, priznava pa, da uporabljajo aktivisti pri svoji taktiki bolj kreativne metode. "Gibanje, ki se je oblikovalo okoli Socialnega centra Rog, je zelo močno v tem, da izpostavlja določene tematike, vendar se pri tem postavlja vprašanje učinkovitosti. Čeprav so veliko naredili pri izpostavljanju problematike migrantskih delavcev, je bil razplet zgodbe na koncu odvisen tudi od sindikatov. Skupaj smo odgovorni, da se te težave rešijo. Pričakoval bi večjo zavzetost gibanja pri vzpostavljanju konstruktivnih rešitev, kar bi tudi sindikatom pomagalo, da razširimo boj za delavske pravice. Preveč energije se troši za definiranje pozicije civilnodružbenih skupin proti drugim. To uporabniku ne koristi," opozarja Lukić.

"Kdo še? Who else?" je dr. Kurnik pred dobrim tednom dni vprašal somišljenike med komunikacijsko akcijo v prostorih Nove Ljubljanske banke na Trgu republike, ki so jo spremljali tudi mediji. Nihče več se ni oglasil. Več kot deset posameznikov je pred tem javnosti že zaupalo žalostne zgodbe iz obdobja finančnega kapitalizma. Takrat je pred zbrano skupino spregovoril. "Sem Andrej. Sam osebno nimam nekih velikih težav. Spraskali smo vse, kar smo lahko, da smo si kupili stanovanje. Trajalo je deset let in bilo je zelo napeto. Imam pa marsikaj povedati. Delam na faksu. Zdi se mi škoda, da gredo vsi potenciali, ki jih imamo in ki bi lahko šli za skupno dobro, za finance, za financializacijo. Za neko disciplino v stilu, če ne boste delali za nas, za naše interese, potem vas bomo privatizirali. Imam veliko kolegov, ki so fantastični, a negotovi, prekerni. Če bo šlo tako naprej, ne bodo mogli uresničiti svojih potencialov. Živim s punco, ki nima niti enega leta delovne dobe, stara pa je 33 let. Če bo šlo tako naprej, bo na stara leta lačna. V času, ko smo vsi postali lastniki, v času začetka financializacije, so moji starši dobili certifikate, potem pa so jih obvestili, da imajo samo še en procent vrednosti njihove delnice in da si jih izpisali iz registra delničarjev. Imam 37 let in sem jezen kot hudič. Ne bomo se ustavili. Nekaj bomo naredili. Zahvaljujem se za strpnost ljudem, ki delajo v banki. Varnostnikom, ki so najverjetneje v istem sranju, kot smo mi!"