A mu je. Pomagal si je z jogo in z dihalnimi vajami. Ko je umiril svoje telo, je pod nadzor spravil tudi strah in se sprijaznil z morebitnim neuspehom. Med rekordnim pohodom ni storil napake, čeprav je bila hoja po tako dolgem traku zanj povsem nova izkušnja. »Tako dolg trak niha precej bolj kot krajši. Nihaji so kot valovi, ki ti prihajajo naproti. Če ga zamudiš in ne napneš pravočasno mišic, padeš,« je razložil. Pri tem si je pomagal s prav posebnim prijemom. »Poslušal sem elektronsko glasbo v taktih, ki so ustrezali ritmu valovanja,« je razkril Schulz.
Rekordna hoja čez prepad
Okrnjen vid je pri nekaterih podvigih lahko tudi prednost. Denimo, če želite podreti svetovni rekord v hoji po traku, kar je pred dnevi uspelo 23-letnemu Avstrijcu Alexandru Schulzu. Na Kitajskem je prehodil 375 metrov po poliestrskem traku, razpetem med skalnima stenama na višini 90 metrov. Študent gospodarskega prava ima za seboj že več drznih podvigov, h katerim ga žene strast do mejnih izkušenj. Največji izziv pa mu je bil podreti svetovni rekord Američana Jerrya Miszewskega, ki je po traku prehodil 305 metrov dolgo razdaljo. Nikoli ga ni strah pred padcem v globino, pravi. »Vedno sem ustrezno zavarovan, tudi ko ne hodim zelo visoko,« je razložil za Spiegel Online. »Strah pred višino mi je tuj. Sicer pa mi pomaga okoliščina, da sem kratkoviden. Globeli se mi sploh ne zdijo nevarne, ker vidim vse megleno. Mučijo me drugi strahovi,« je priznal. Kateri? »Strah pred neuspehom,« je odvrnil. »Na Kitajskem je bilo še posebej hudo. Ko sem prvič stal pred prepadom in gledal skalo na nasprotni strani, sem pomislil: ta trak je pošasten, predolg, prezahteven, nikoli mi ne bo uspelo.«