Zdaj so odkrili, da jih je vlekla za nos in hlinila nosečnost, da bi bila deležna večje pozornosti in oskrbe ter boljše hrane. Prva znamenja, da pričakuje naraščaj, je začela kazati v začetku julija z izgubo apetita in zmanjšanim gibanjem. Tedaj so jo tudi izbrali za zvezdo prvega spremljanja rojstva pande v živo, ki so ga na široko oglašali na Kitajskem in tudi širše po svetu. Zdaj se je vse obrnilo na glavo, Wu Kongju, strokovnjak za pande v omenjenem centru, pa razlaga, da lažne nosečnosti pri živalih niso samo posledica morebitnih hormonskih sprememb, ampak so lahko, tako kot pri ljudeh, družbeno pogojene. Ai Hin je očitno spregledala, da so njene vrstnice, ko se pokažejo znaki nosečnosti, pospremljene v poseben prostor s klimo in skrbjo vseh 24 ur na dan. Dobivajo tudi bolj izbrane bambuse in sadje, taki pozornosti pa se ne gre odreči. Vzrok zanjo je v težavah, ki spremljajo to zelo ogroženo živalsko vrsto v vzrejnem centru, saj pande v ujetništvu zelo težko zanosijo. Kitajci ocenjujejo, da je v divjini preostalo samo še okoli 1600 pand, od okoli 300, ki so posojene živalskim vrtovom po svetu ali ujete v vzrejnih centrih, pa jih le četrtina lahko pričakuje mladiče. Znanstveniki si še niso povsem na jasnem, zakaj pande v ujetništvu izgubijo željo po parjenju, čeprav so jim pri tem pomagali tudi z viagro, pa tudi z umetnimi oploditvami beležijo mnogo slabše rezultate kot pri ljudeh. Očitno pa znajo prav po človeško pande kakšno stvar hliniti.
Fantomska nosečnost
Ai Hin ne sodi med ljudi, si pa zasluži pozornost z zelo človeškim ozadjem. V poplavi vseh vrst resničnostnih šovov ji je bila namenjena vloga porodnice v živo, prve svoje vrste, ki pa je zdaj odpovedana. Šestletna Ai Hin je namreč panda v sečuanskem centru, ki skrbi za to črno-belo kosmato kitajsko veleznamenitost, njeni skrbniki pa so po njenem parjenju pred dvema mesecema predvidevali, da bodo dobili nov naraščaj.
