Zanimajo jo načrtovanje in upravljanje javnih in zelenih površin v naseljih ter povezave med zdravjem in razvojem naselij. Zagovarja javni interes in pravico sodelovanja v urejanju prostora. V Podnebnem svetu Vlade RS je predstavnica nevladnih organizacij.
Pred več kot mesecem dni ste predstavili pobudo Za drevesa gre! za zagotovitev enotne strokovne zaščite dreves v naseljih, ki jo je podpisalo več kot 60 organizacij in 600 posameznikov. Naslovljena je bila na predsednika vlade, ministra za naravne vire in prostor ter županje in župane. Gre torej za vseslovensko pobudo, ne samo za lokalno. Saj ne moremo živeti v zdravem okolju, če ni država zdrava. Kakšne so bile reakcije? Ste prejeli že kakšne odgovore? Se je kdo odzval javno?Strukturno in javnofinančno je za prebivalce in občine najučinkovitejše in najpravičnejše, da se zaščita dreves in izboljšanje pogojev za upravljanje poženeta z državnim predpisom in sredstvi. Vse drugo je loterija, povečuje razlike v kakovosti bivanja in dolgoročno zmanjšuje vrednost in varnost okolja v naših naseljih ter zmanjšuje možnosti občin za prilagajanje na podnebne spremembe. Zato naša pobuda Za drevesa gre!.
Ne, na naše predloge se ni še nihče odzval. Drevo je pri nas očitno tako samoumevna sestavina okolja, da se večini ljudi posebna skrb in varstvo ne zdita potrebna. Zavezništvo za spremembe se tudi v civilni družbi zelo počasi razvija in do preboja kar ne pride. Hkrati pa to, kar pričakujemo: urejene evidence javnih dreves, zaščita pred nepotrebnim sekanjem in nestrokovnim ravnanjem z drevesi, strokovno sajenje novih dreves očitno zahtevajo toliko več dela in sredstev, da se cel sistem spremembam upira.
Ni bilo nekaj podobnega z otroškimi igrišči?Tako je. Tudi pri otroških igriščih smo sledili razvoju varnosti, ki je v neki točki začela škodovati samemu namenu igrišča. Izvor igrišča sredi 19. stoletja je povezan z razvojem prometa in nevarnostjo industrijskega mesta. Po drugi vojni se je družba tako zavzela za dobro počutje otrok, da je varnost postala glavni kriterij urejanja igrišč in da so nekatera igrišča postala tako varna, da otrok sploh niso več zanimala. V Ameriki sem videla, kako so gugalnice obešali tako visoko, da jih otroci niso dosegli, da bi se zavarovali pred tožbami skrbnih staršev.
