Za Margaret McCollum pa pomenijo veliko več, to je namreč glas njenega pokojnega moža, igralca Oswalda Laurencea, ki jo tudi po smrti spremlja na poti skozi postajo Embankment. Laurenceov glas je bilo nekoč slišati na vsej severni liniji londonske podzemne železnice, dokler ga niso postopoma nadomestili digitalni posnetki. Ko je bil novembra lani nenadoma utišan še na Embankmentu, je bila McCollumova pretresena. »Sedela sem na peronu in čakala naslednji vlak samo zato, da bi ga slišala. Potem ga ni bilo več,« pripoveduje.
Transport for London (TfL), osrednja prometna uprava britanske prestolnice, je po njenem zaprosilu našla stari posnetek in ji podarila zgoščenko, da lahko glas svojega moža posluša doma. A ganjeni uslužbenci so se odločili narediti še en korak – Laurenceov glas so vrnili na Embankment, kjer zdaj znova odmeva njegovo opozorilo »Mind the gap«. McCollumova, družinska zdravnica iz severnega Londona, se spominja moža kot človeka z »neizmernim veseljem do življenja«.
Spoznala sta se leta 1992 na potovanju po Maroku, potem ko je diplomant Kraljeve akademije dramske umetnosti zapustil oder in se zaposlil v turistični industriji. Skupaj sta bila do njegove smrti leta 2007. Za McCollumovo je bila to nadvse boleča izguba, a ko zasliši njegov glas na podzemni, se ji zazdi, kot da se vsaj za kak hip spet vrne k njej.
