Naša današnja lestvica je kompilacija različnih pregledov, upoštevali pa smo samo tiste zapore, ki še delujejo.
Leta 2002 so na ameriškem delu Kube ustanovili poseben zapor ali kar taborišče (Guantanamo Bay detention camp), v katerem naj bi po besedah takratnega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda poskrbeli za najbolj nevarne zločince na svetu. Bilo je v času vojne proti terorizmu, ki je sledila letalskim napadom na newyorška dvojčka. Zapor, ki je postavljen v ameriški mornariški bazi, je sestavljen iz treh taborišč, upravlja pa ga Task Force Guantanamo. Zaporu so kritiki prilepili ime moderni gulag, saj zaprti niso imeli niti najosnovnejših pravic. V kampu, kjer večine zapornikov niti niso obtožili, ker očitno niso imeli dovolj dokazov, je devet osumljencev umrlo. Ameriška vlada pravi, da jih je bilo osem, od tega naj bi jih šest naredilo samomor, dva pa naj bi umrla od starosti. A priče govorijo drugače. Zapornike naj bi nečloveško mučili s cigaretnimi ogorki, bodečo žico, pretepali in jih spolno zlorabljali. Trenutno je v tej ameriški vojaški bazi še vedno zaprtih 154 ljudi, osumljenih terorizma, s katerimi menda v času Baracka Obame, ki je sicer obljubil zaprtje zapora, ravnajo bolj človeško.
225 kvadratnih kilometrov veliko ograjeno ozemlje so odprli leta 1965. Po eni strani velja za enega najbolj skrivnostnih zaporov na svetu, po drugi strani pa so ob pomoči posnetkov iz zraka in pričanj prebeglih stražarjev rekonstruirali, da gre za model, ki se ga ne bi sramoval niti Adolf Hitler. Kakih 50.000 zapornikov in članov njihovih družin je obsojenih na dosmrtni zapor, ki ga spremljajo mučenje, pretepanje, lakota, poskusi na ljudeh in smrtne kazni. Leta 2012 so iz zraka opazili velike spremembe, morda celo počasno zapiranje taborišča.
Podatki, ki so na voljo o centralnem zaporu v Gitarami, govorijo predvsem o zaporu, v katerem biva okoli 6000 ljudi, čeprav je bila zgradba zgrajena za okoli 400 zapornikov. V času državljanske vojne oziroma genocida se je število zaprtih povečalo, novih zaporov pa v Ruandi niso gradili. Zdaj mednarodne organizacije iz Gitarame poročajo o zapornikih, ki nimajo ne sanitarij, ne postelje, ne redne prehrane. Od bolezni, ki razsajajo, naj bi bila najbolj strašna gangrena. Govorijo pa celo o ljudožerstvu.
Tadmor se nahaja 200 kilometrov severovzhodno od Damaska, v stari francoski vojašnici. V začetku je bil organiziran kot vojaški objekt za pridržanje, v osemdesetih pa je že tako krut zapor, v katerem so občasno tudi koga ubili, postal nočna mora za politične zapornike. Po neuspelem atentatu na predsednika Hafeza Al Asada so tam mučili in ubili več kot 500 ljudi. Zapor so zaprli leta 2001, svoja vrata pa je ponovno odprl leta 2011, ko je Bašar Al Asad dal zapreti 350 ljudi, ki so demonstrirali proti njegovi vladi.
Turčija ima zaradi filma Polnočni ekspres (1978), ki opisuje nevzdržne razmere v njihovih zaporih, posebno mesto v našem razumevanju represije. A Polnočni ekspres ni bil povsem resničen, zapor Diyarbakir, ki so ga odprli leta 1980, pa je še kako zoprna institucija, v kateri se mešajo tako najbolj nasilni zločinci kot politični zaporniki. V prvih treh letih je v zaporu v sumljivih okoliščinah umrlo kar 34 ljudi. Zapor, ki ga redno kritizira Amnesty International, ima kapaciteto 1400 zapornikov in menda razmišljajo o njegovem zaprtju.
Izraelski Guantanamo, kot mu pravijo, je še eden od zaporov, o katerih javnost ne ve veliko. Pravzaprav se do leta 2003 niti ni vedelo, da obstaja. Taborišče vodijo izraelske obrambne sile, velja pa, da imajo v njem zapornike najvišje stopnje tveganja. Koliko jih je (bilo) v tem taborišču, ni jasno, podatki govorijo samo o tem, da so večje kletke velikosti 2 krat 2 metra, manjše pa 1,25 krat 1,25 metra. Govori se o mučenju in spolnih zlorabah. Izraelci trdijo, da Campa 1391 nimajo že od leta 2006, a jim kritiki ne verjamejo, ker ne dovolijo pregleda zgradb.
Centralni zapor Bang Kwang leži pet kilometrov severno od Bangkoka. Gre za moški prevzgojni center, ki velja najbolj neusmiljenega na Daljnem vzhodu. Zaporniki nosijo prve tri mesece okove na gležnjih, na dan pa dobijo zgolj juho in pest riža. V zaporu sedi tudi veliko tujcev, predvsem tistih, ki so se spravili tihotapiti mamila. Za takšne ni milosti, čeprav ameriška in angleška ambasada poskušata marsikaj. Bang Kwang je namreč zapor, kjer najhujši obsojenci čakajo na smrtno kazen.
Američani so znani tudi po tem, da imajo največ zapornikov na prebivalca na svetu. Skoraj 2,2 milijona jih sedi, kar je 737 na 100.000 prebivalcev. Prevzgojne institucije so temu primerno 107-odstotno zasedene. Pri najbolj moderni tovrstni zgradbi ADX Florence v Koloradu iz leta 1994, ki ima 439 zapornikov, gre za popolno izolacijo. Zaporniki, v glavnem gre za najhujše kriminalce (teroristi, vodje kartelov in množični morilci), so v samicah in se fizično ne morejo srečati ne s pazniki ne z drugimi zaporniki. ADX Florence ima zaradi izolacije veliko število samomorov.
Venezuelski zapori veljajo za ene najslabše vzdrževanih na svetu in tega ni uspelo rešiti niti Hugu Chavezu. Gre za to, da so prenapolnjeni in da v marsikaterem ob paznikih delujejo dobro oborožene zaporniške tople. Državo v državi so lani odkrili v La Sabaneti, ko so hoteli raziskati ozadje nasilne smrti 16 zapornikov. Zaporniške bande so med drugim skrivale celo eksotične živali. Kaj hočemo, v zaporu je namesto 700 kar 3700 ljudi, pa še 192 otrok, ki živijo s svojimi zaprtimi starši. Objekt naj bi letos začeli zapirati.
San Quentin je najstarejši še delujoči zapor v Kaliforniji, delovati je začel že davnega leta 1852. Gre za zapor, ki ima največje število obsojencev na smrt v ZDA. Imajo celo plinsko celico, a že od leta 1996 ubijajo veliko bolj »prijazno«, z injekcijo. V zaporu je trenutno okoli 4000 zapornikov, od tega jih 39 čaka na izvršitev smrtne kazni. Mimogrede, v San Quentinu se radi pohvalijo s svojo bogato preteklostjo. Kdo je pri njih sedel in koga so usmrtili. Najbolj znan zapornik je bil Charles Manson.