Košarkarji z največ nastopi za jugoslovansko reprezentanco

Verjetno najboljši jugoslovanski center (1948–1995) se je rodil v Zagrebu in preživel mladost v Zadru. Za svojih 211 centimetrov je bil izredno gibljiv in spreten. Trenerji so ga hitro opazili in leta 1965 je prvič zaigral za domači klub. Z Zadrom je kar petkrat postal prvak Jugoslavije. Leta 1970 je odšel v ZDA in bil leta 1972 celo izbran na naboru novincev, a za NBA moštva ni igral, do leta 1973 je bil član ameriške univerzitetne ekipe Brigham Young University, potem se je vrnil v Zadar. Igral je še za ljubljanski Brest, za Sinudyne in Cibono. Bil je trener Zadra, Bresta, Jugoplastike, selektor Jugoslavije, trener Sinudyne in AEKa. Kot klubski igralec je bil državni prvak z Zadrom, s Sinudynom in Cibono. Z reprezentanco Jugoslavije je bil dvakrat svetovni in enkrat olimpijski prvak. Ćosić je bil najboljši strelec svetovnega prvenstva leta 1970 v Ljubljani in najboljši igralec na Eurobasketih 1971 in 1975. Za reprezentanco Jugoslavije je Krešimir Ćosić igral od leta 1967 do 1983. V tem času je po neuradnih podatkih dosegel 3180 točk.

Srbski krilni igralec (197 centimetrov), rojen v Mostarju, je največ igral za beograjski klub Partizan, s katerim je osvojil dve državni prvenstvi. Dražen Dalipagić (1951–2025) je osvojil po eno zlato olimpijsko medaljo in zlato s svetovnega prvenstva, kjer je bil tudi najboljši strelec. Kar trikrat je bil razglašen za najboljšega klubskega igralca Evrope. Ob Partizanu je igral v Benetkah, za Real Madrid, za A.P.U. Udine, Glaxo Verona in na koncu kariere za Crveno zvezdo. Za reprezentanco Jugoslavije je v 13 letih (1973–1986) dosegel 3700 točk, največ med vsemi.

Težki center iz Pazina (1948) je večino svoje kariere igral za ljubljansko Olimpijo. Od leta 1969 do konca leta 1982. Potem je postal trener, najprej pri Slovanu in potem pri Olimpiji. Dvakrat je bil izbran za najboljšega športnika Slovenije, leta 2012 so ga sprejeli v Hram slovenskih športnih junakov. Z reprezentanco je osvojil srebrno olimpijsko medaljo ter svetovno prvenstvo leta 1970 v Ljubljani, leta 1974 je z reprezentanco osvojil še srebro. Za modre je igral od leta 1969 do 1977 in dosegel skupno kar 2200 košev.

Dva metra visoki, v Zagrebu rojeni krilni igralec (1949–2023) je začel kariero pri zagrebški Mladosti, potem pa ga je športna pot odpeljala v Split, k Jugoplastiki, kjer je dosegel nekaj izjemnih klubskih uspehov. Za splitsko ekipo naj bi med letoma 1968 in 1983, vmes je bil dve leti v Italiji pri Vigevanu, dosegel kar 5783 košev. Od leta 1967 do 1976 je igral za jugoslovansko reprezentanco in zadel 1798 košev. Damir Šolman je v devetih letih z reprezentanco osvojil dve srebrni olimpijski medalji ter zlato in srebro na svetovnih prvenstvih.

Črnogorski center (210 centimetrov), rojen v Mojanovićih (1947–2020), je za Jugoslavijo igral od leta 1970 do 1978. Z evropskih prvenstev beleži zlato in srebrno medaljo ter še eno srebrno s svetovnih prvenstev. V povprečju je dosegal nekaj več kot šest točk na tekmo, kar je bistveno manj kot za svoj OKK Beograd, kjer je igral večino kariere (od leta 1968 do leta 1983 – 2289 točk). Knežević se je spogledoval z ligo NBA, a se tja ni nikoli zares odpravil. Razen pri OKK Beogradu je Žarko Knežević igral tudi za nemški BBV Hagen, turški Fenerbahče in za Budućnost iz Titograda.

V najboljših časih brkati branilec iz Like (188 centimetrov) je najdaljši del svoje športne poti, kar devet let, igral za zagrebško Lokomotivo, po letu 1976 pa še dve leti za reški Kvarner. Za Jugoslavijo je nastopal od leta 1967 do 1975. Leta 1976 so mu prepovedali nastop na olimpijadi v Montrealu, ker naj bi v nasprotju z olimpijskimi pravili posnel oglas za Franck. Vseeno ima leta 1948 rojeni Nikola Plećaš lep paket medalj v svojih vitrinah: dve zlati z evropskih prvenstev, zlato s svetovnega prvenstva v Ljubljani in srebro z olimpijade v Mehiki.

Raša Radovanović se je rodil leta 1956 v Nevesinju, v srbskem delu Bosne in Hercegovine. S svojimi 211 centimetri velja za enega najboljših centrov v sedemdesetih in osemdesetih letih v Evropi. Od leta 1977 do 1983 je igral za takrat šampionsko Bosno iz Sarajeva. Naslednjih sedem let je nastopal za Pariz in Benetke. Za reprezentanco Jugoslavije je nastopal od leta 1975 in v dvanajstih letih osvojil vse tri najbolj bistvene zlate medalje: z olimpijade v Moskvi, z evropskega prvenstva v Belgiji in s svetovnega prvenstva na Filipinih. Radovanović je za Jugoslavijo zadel 2175 košev.

Srbski branilec (1953, Čačak) je nastopal za Jugoslavijo od leta 1971 do 1983 in dosegel 3330 točk, kar ga uvršča na drugo mesto med najboljšimi strelci. Po Železničarju in Borcu iz Čačka je od leta 1972 do 1981 igral za klub Partizan in v tem obdobju osvojil tri jugoslovanska prvenstva in dva pokala Radivoja Koraća. Nadaljeval je pri Scavoliniju in končal kariero leta 1984 v francoskem Racingu. Z Jugoslavijo je 191 centimetrov visoki strelec osvojil tri evropska prvenstva, zlato na olimpijskih igrah in leta 1978 zlato na svetovnem prvenstvu na Filipinih.

Najboljši slovenski košarkar, legendarni Mariborčan, se je rodil leta 1937. Za Jugoslavijo je 183 centimetrov visoki Daneu igral od leta 1957 do 1970 in bil leta 1967 razglašen za najboljšega igralca svetovnega prvenstva v Urugvaju. Leta 1968 je v Mehiki na olimpijadi z reprezentanco osvojil srebro in dve leti kasneje še zlato na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Za Jugoslavijo je dosegel 2214 točk in bil leta 1967 razglašen za najboljšega športnika bivše države. Po odhodu iz mariborskega Branika je dolgo igral za AŠK Olimpija in kar šestkrat postal prvak Jugoslavije.

Visoki in težki center, rojen v črnogorskih Miloševićih (1955–2003), je za reprezentanco Jugoslavije igral med letoma 1975 in 1984. In to več kot uspešno: v njegovem času je naša bivša reprezentanca osvojila zlato tako na olimpijskih igrah, svetovnem kot tudi na evropskem prvenstvu. Rajko Žižić je skupno dobil kar sedem medalj z velikih tekmovanj. V klubskih tekmovanjih je 210 centimetrov visoki center igral za Sutjesko, OKK Beograd, Crveno zvezdo, Reims, Rimini in klub Poštar. Po koncu igralne kariere je bil trener košarkarjev OKK Beograd.