Spomnim se, pred natanko petimi leti je bilo, zvečer sem zamudil sprotna blogerska poročila (twitter še ni bil v igri) in si z dvourno zamudo ogledal posnetek, v živo ni šlo. Spomnim se dolge pavze. Spomnim se pomenljivo resnega nagovora: "Vsake toliko časa se pojavi revolucionaren izdelek, ki spremeni vse." Spomnim se tiste kratke napovedi treh naprav. Treh! Naštel jih je zlagoma, za vsako požel navdušen aplavz: "iPod širokega ekrana in z zaslonom na dotik, revolucionaren prenosni telefon in prelomna internetnokomunikacijska naprava. iPod, telefon, internetni komunikator. iPod…telefon… a štekate?" Tri sličice na velikem zaslonu so se odvrtele in prelile v en sam napis:

iPhone

Kaj je bilo potem, grem ta trenutek še enkrat gledat na youtube, je res šolska lekcija. Od izdatne porcije pregovornega polja popačene stvarnosti (t.i. reality distortion field, guglajte, za božjo voljo!) je šla dvorana delirično v luft, meni so se od tehnologije omamljenemu in od drame pretresenemu doma sline cedile - konkurenca s tehnološko novinarsko srenjo pa je še tisti trenutek bruhnila v smeh. Pisalo se je vse mogoče in napovedovalo skorajšnji propad nekdaj mogočne firme. Da je novi übertelefon predrag, da ga nihče ne potrebuje, da je tipično applovsko fensi šmensi in da ta njihova strategija prestižnosti na tržišču mobilnih telefonov ne bo palila, kaj si le domišljajo! Tu so glavni operaterji, ki bodo applovce strogo pošolali, kako se stvari streže, če bodo preveč pametovali!

Celo Microsoftova vrhovna kravata Steve Balmer se je javno posmehoval iphonovi virtualni tipkovnici, češ da pa tega resni poslovni svet ne bo šljivil. Ampak ta se je posmehoval tudi linuxu in googlu, pa ga ni izučilo. Zato ga je bilo letos še posebej hecno gledati na otvoritvi sejma CES z najnovejšim Nokijinim überelegantnim telefonom lumia 800 v roki in ponosnim obrazom, ker na njem teče Microsoftov sistem metro. Z virtualno tipkovnico, ha!

Danes je seveda lahko biti pameten. Prodajne številke govorijo svoje, iphone pa je zagotovo in potrjeno fenomen posebne sorte, še danes. Danes se njegov vpliv pozna na vseh novih prenosnih napravah zadnjih petih let, pa boga mi, i šire. Že hladilniki, štedilniki in pralni stroji imajo ikone na zaslonih na dotik, brezžično so priklopljeni na internet, med kuhanjem si pa lahko ogledaš še Razočarane gospodinje. Samo vprašanje časa je, kdaj boš lahko v pralni stroj dokupil program za svilo v obliki specializiranega appa.

Moj takratni telefon je bil en žalosten ericsson z mikroekranom na menije in miniaturno džojstik štangico za premikanje po njih. Tipkalo se je z nohtom, zaradi natančnosti na mini tipkah. Enkrat mi je uspelo z njega po dvajsetih minutah nastavitev poslati en email, ker me je kolega provociral, da se ne da. WAP-portali, prirejene spletne strani za male ekrane, so bili in. SMS-sporočila in zvonjenja so bila osrednji biznis operaterjev. Čez lužo je bil najbolj prodajan telefon Motorolin razr, pri nas pa ena od nokij, moja raziskovalna skupina (beri: twitter) se okoli modela ne more zediniti. Nikjer pod soncem pa nisi našel človeka, ki se na svoj telefon ne bi jezil. Vsi so bili za en k. Izjema je bil mogoče le blackberry s tisto svojo utripajočo rdečo lučko in nanjo navlečenimi uporabniki. Android je bil še komaj iz solate, takratni prototipi so se trudili še s fizično tipkovnico in polovičnim ekranom.

Na svoj blog sem dan po predstavitvi zapisal: "To je tisti korak naprej, zaradi katerega je apple iphone revolucionaren izdelek. Odmislimo telefon, odmislimo ipod, kar ostane, je miniaturen računalnik z mrežno povezavo in uporabniškim vmesnikom, ki se lahko spremeni v karkoli. Ne le, da lahko spremeni svojo funkcionalnost (to počno že današnji mobilci), ampak tudi videz in svoj uporabniški vmesnik ('gumbe'), vse na softverski ukaz... Lahko je ipod. Lahko je namizna ura. Lahko je okvir za fotografije… Lahko je karkoli. Finta je v softveru."

Pet let pozneje se moram še malo dopolnit. Finta je v ekosistemu. Ne zanima me, koliko gigahercev je stlačenih v telefon, koliko megapikslov so zložili v fotoaparat ali koliko megabitov na kilometer zmore antena. Zelo pa me zanima, kako bom pravkar posneto fotko prenesel na televizijo, kako najlaže do elektronskih vsebin, kako najceneje z igrami nafutrati otroke in kaj dogaja na twitterju. Dobrodošli v novi svet.

Poročam, da je prva petletka mobilne mobilizacije uspešno zaključena.