Dnevnik je objavil zadnjega v seriji člankov o preiskovanju ozadja pomoči župana Franca Kanglerja podjetju MTB, s katero bi mu mariborska občina omogočila dobičkonosno pozidavo kupljenih parcel pod Pohorjem.

Za Franca Kanglerja je zdaj ta datum dobil posebno težo, potem ko so mu kriminalisti 4. maja letos odvzeli prostost in ga odpeljali k hišnim preiskavam. Iz sodne odredbe, s katero so prejšnji teden opravili hišno preiskavo v občinski zgradbi in še na 24 drugih lokacijah, namreč izhaja, da je bil tistega torka pred tremi leti zabeležen prvi sumljiv pogovor župana z mariborskim gradbincem.

Župan brez fotokopij

Klepet je zabeležil policijski informator in naj bi potekal takole: Marjan Pinter, direktor in večinski lastnik Konstruktorja VGR, naj bi vprašal župana, "če misli vse življenje plačevati dolgove", pri čemer naj bi se ta pripomba po prepričanju kriminalistov nanašala na Kanglerjevo stanovanje, ki ga je leto prej odkupil od podjetja MTB. Župan naj bi mu odgovoril, da je "bil dolg poplačan z lutkovnim gledališčem, potem pa bo vse teklo normalno naprej". Lutkovno gledališče je, kakopak, zgradil MTB, v dodelitvi tega posla pa kriminalisti iščejo kriminalno ozadje.

Ko je javnost novembra lani izvedela, da so kriminalisti Kanglerja in njegove sodelavce ovadili v zvezi s projektom gradnje novega doma starostnikov, je samozavestni župan nemudoma sklical tiskovno konferenco, razdelil kopije sodne odredbe in nato bril norca iz preiskovalnega sodnika. Tudi januarja letos, po kazenski ovadbi v zvezi z afero Toplarna, je Kangler ogorčeno stopil pred novinarje. Razmnožil je zapisnike zaslišanj pri kriminalistih in se nato pritoževal, češ da so politično motivirani pravni analfabeti.

Odkar so ga kriminalisti ob 6. uri zjutraj vrgli iz zakonske postelje na njegovi posesti v Zimici pri Dupleku in mu premetali hišo na podlagi sodne odredbe, iz katere izhaja, da o njem zbirajo dokaze za utemeljitev sumov storitve kar 15 kaznivih dejanj, pa se je Kangler nenadoma nehal širokoustiti. Med potekom preiskave v občinski palači je novinarjem resda potožil, da je žrtev politične zarote, in pripomnil, da ne namerava odstopiti. Tiskovne konference potem ni bilo, tudi sodne odredbe ni razdelil. Kar ni presenetljivo, saj se ta sklicuje na desetine telefonskih prisluhov, ki ponujajo osupljiv vpogled v temačnosti županove združbe.

Če lahko odkrijemo datum, kdaj so kriminalisti prižgali zažigalno vrvico, ki je maja 2011 sprožila veliki pok, je težje napovedati, kdaj bo Kanglerjev pregon doživel pravnomočni sodni epilog. To se že zaradi obsežnosti preiskovanih dejanj ne more zgoditi prej kot po dveh letih. Če ne bo sledil še kakšen hujši kriminalistični udarec, s katerim bi zmogli utemeljiti ponovitveno nevarnost, bo Kangler še dolgo županoval in se sestajal z najvišjimi gosti Evropske prestolnice kulture 2012 in Zimske univerzijade 2013. In se bo dogajalo, da bo kakšno protokolarno srečanje skrajšano, ker se bo županu mudilo na sodišče.

Zakaj je izmed deveterice, ki ji je bila odvzeta prostost, samo Vinko Merc, vodja urada za okolje in prostor Upravne enote Maribor, pristal v priporni celici, se je v minulih dneh spraševal marsikdo, ki je spremljal poročanje o tej kriminalistični akciji. Ne nazadnje bo osmerica, ki je na prostosti, zdaj imela veliko časa za usklajevanje svojih izgovorov.

Odgovor ponuja zakon o kazenskem postopku. Iz njega izhaja, da upravičena bojazen, da bi preiskovanec vplival na priče, ni zadosten razlog niti za to, da bi se zoper njega odredilo 48-urno pridržanje in pripor. Le nenavadno premožnemu birokratu, ki bdi nad izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj, so utemeljili obstoj ponovitvene nevarnosti, ki pa je ustrezen razlog za zadržanje osumljenega za rešetkami.

Seveda je smotrno postaviti tudi vprašanje, zakaj kriminalisti niso zmogli argumentirati ponovitvene nevarnosti pri Kanglerju&Co. Odgovor policije bi bil najbrž takšen, da v preiskovanih dejanjih, ki naj bi se zgodila v obdobju 2008-2010, ni mogoče najti ustreznih utemeljenih razlogov za to nevarnost.

Ponovitvena nevarnost

Njihov poduk bi bržkone pravno držal vodo. Iz realno-politične perspektive pa definitivno ne. Ker je v Sloveniji povsem razvrednotena moralna odgovornost, ki bi morala politika (pri)siliti v odstop, pri Kanglerju obstaja najvišja možna stopnja ponovitvene nevarnosti. Zato ne bi bilo presenečenje, če bi se moral zagovarjati še zaradi kakšnega novega razhajanja z zakoni ali predpisi. Denimo v zvezi z zgodbo polžje prenove Trga Leona Štuklja, pri kateri je treba s povečevalnim steklom iskati zakonske podlage, ki jih občina ni kršila. Ali pri razvpitem megaprojektu Mariborskega kulturnega središča - Maks, kjer je bila najemna pogodba z investitorjem v to kulturno novogradnjo sklenjena v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.

Spiska nečednosti s tem ni konec. Tudi afera v zvezi z novo Umetnostno galerijo Maribor bi morala zanimati kriminaliste. Madžarska arhitekta, ki sta avtorja najboljše idejne načrtovalske zasnove nove galerije, sta skupaj s svojo ekipo več kot deset mesecev delala, ne da bi jim občina nakazala evro dogovorjenega honorarja. Mariborska oblast, ki ni nikoli odkupila vseh zemljišč, na katerih naj bi se zgradila galerija, je medtem skonstruirala scenarij, po katerem naj bi bili madžarski arhitekti nesposobni opraviti svoje naloge. Zato naj bi bila občina prisiljena z njimi prekiniti sodelovanje. Županstvo je 11. aprila naposled sporočilo javnosti, da odstopa od projekta gradnje nove UGM na Lentu. Madžari pa so isti teden dobili občinski dopis, v katerem o ustavitvi projekta ni niti besede. Je pa dopis vseboval dolg spisek pripomb k njihovemu idejnemu projektu in pojasnilo, da morajo arhitekti odpraviti vse pomanjkljivosti, če želijo dobiti honorar za opravljeno delo.

"Kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let." To je definicija kaznivega dejanja goljufije. Podobnost z zgodbo madžarskih arhitektov je zgolj naključna.

"Tam, kjer veljajo visoke moralne norme, tudi če ni formalne odgovornosti, politiki, če jih zalotijo pri kaznivih dejanjih, podajo odstop, ker ga javnost pričakuje in zahteva," je za Večer ugotavljal naš kolumnist Vlado Miheljak. "Pri nas pa je manevrski prostor moralne odgovornosti absoluten. Politiku ni treba skoraj nič narediti, niti se opravičevati."

Ravnanje župana mesta Maribor zategadelj popolnoma odraža našo politično nezrelost, zaradi katere torkova vest, da je Skupnost občin Slovenije v svoje vodstvo ponovno postavila - Kanglerja, ne postane prvovrstni škandal. Takšna neokusnost je očitno postala nekaj povsem vsakdanjega. A celo v toliko onesnaženi družbenopolitični atmosferi izstopa nagnusnost dopisa, ki ga je vsem občinskim uradnikom razposlala Milica Simonič Steiner, direktorica mestne uprave. Točno teden dni po tem, ko so ji policisti odvzeli prostost, je svoje podrejene uradnike opozorila na "vzdrževanje čistoče v toaletnih prostorih, ki so po uporabi s strani nekaterih uslužbencev puščeni v stanju, ki nikakor ni primerno odraslemu človeku, še posebej na delovnem mestu javnega uslužbenca".

V kakšnem stanju bo Kanglerjeva ekipa pustila Maribor, ko bo prenehala vladati, in komu bo v njem potem še prijetno živeti, si niti ne upamo predstavljati.