Toda medtem ko Američani, dobro zavedajoč se smrtnosti naše Zemlje, že leta razvijajo koncepte kolonizacije drugih planetov in vesoljske »reševalne čolne«, se je stara, skeptična Evropa realne nevarnosti za Zemljo in potreb po modelih intergalaktičnega transporta zavedela šele te dni, ko ji je na koledar potrkal menda že dvajseti konec sveta v zadnjih nekaj letih.
Na izglasovanju članov evropske komisije v bruseljskem parlamentu prejšnjo sredo, natanko dva meseca pred napovedanim apokaliptičnim somrakom, je mandatar nove vlade Evropske unije Jean-Claude Juncker tako predstavil tudi komisarko za transport – slovensko magistrico informatike, perujsko vračarko in škotsko šamanko Violeto Bulc.
Potem ko je v evropskem parlamentu na zaslišanju za službo neslavno propadla bivša slovenska premierka Alenka Bratušek, je Junckerju vendarle uspelo vriniti v svojo vlado Slovenko, še več, aktualno ministrico za strateške projekte v vladi Mira Cerarja, kjer so se resda zanašali, da bo Violeta Bulc – šamanka, ki ima v žepu opravljen tečaj hoje po žerjavici in v srcu trdno prepričanje, da so človeštvo ustvarila zunajzemeljska bitja – prevzela nesojeno Alenkino službo in postala evropska ministrica za energijo.
Vsekakor bi bile njene izkušnje z meditacijo in tehnikami absorbiranja vesoljskih energij dobrodošle za Evropsko unijo sredi energetske hladne vojne z Rusijo, pred hladno evropsko zimo in božičnimi prazniki brez sonca. Tudi sama je, navsezadnje, tedaj izjavila, da »pri Junckerju čuti dobro energijo«.
Premier evropske komisije pa je pravilno sklepal, da je premostitev morebitne plinske krize z uravnoteženjem kozmičnih energij trenutno manj pomembna zadeva in da je odkrivanje strategije za meditativni beg z Zemlje ter odrešilno vrnitev k zunajzemeljskim sorodnikom iz ozvezdja Vega dva meseca pred sodnim dnem vendarle absolutna prioriteta Evropske unije.
Resnici na ljubo je Jean-Claude Juncker resno razmišljal o drugem kandidatu iz regije – še enem znanem raziskovalcu zunajzemeljskih korenin življenja na Zemlji, alternativnih energetskih virov in starodavnih južnoameriških šamanskih tehnik – a se je izkazalo, da Semir Osmanagić, najditelj bosanskih piramid, nima državljanstva Evropske unije.
In tako je, pravijo, Violeta Bulc v Junckerjevi komisiji postala ministrica za transport.
Ne vem, kako je z vami, ampak jaz bi dal vse, da bi lahko bil na zaslišanju nove ministrice za promet pred evropskim parlamentom prejšnjo sredo.
»Gospa Bulc,« je menda vstal nadobudni poslanec iz ene od držav tretjega sveta, pardon, tretje Evrope, verjetno iz Hrvaške. »Kakšne rezultate nam lahko obljubite v naslednjih petih letih?«
»Zame ni pomemben rezultat, ampak to, kaj lahko še naredim iz svojega telesa, da bodo stvari harmonično perfektne,« je strumno odgovorila slovenska kandidatka. »Vedno želim razumeti energetski ustroj človeškega telesa, potencial, ki ga imamo, kaj lahko narediš s svojo usmerjeno energijo.«
»Ampak vi ste kandidatka za komisarko za transport, ne za energijo,« jo je spomnil oni. »Kakšna je torej vaša prometna strategija evropske komisije, kako v tem resorju naprej?«
»Gre za veliko zmešnjavo ljudi, krav, opic, avtomobilov, psov, tovornjakov, vozov, koz, pešcev, motoristov, ki se premikajo drug ob drugem, sobivajo. Premik naprej? To je odvisno od sposobnosti vsakega posameznika, bitja. Iznajdljivosti in odločenosti, da se premakne naprej.«
Dobro, Violeta Bulc morda ni ravno takole odgovarjala pred evropskim parlamentom, a to so vseeno njene besede. Prvi odgovor je pravzaprav misel iz intervjuja za Jano pred štirimi leti, ko je pojasnjevala, zakaj zanjo, nekdanjo športnico, rezultat v športu ni tako pomemben. Drugi pa je njena potopisna črtica iz Dela pred letom in pol, ko je navdušeno pisala o svojih potovanjih in neskončni fascinaciji nad mistično Indijo.
Priznajte, zanimivo bo videti, kako bo ta perujska šamanka, fascinirana nad transcendentalno kapaciteto indijskega prometnega kaosa, uredila sektor prometa v do konca zbirokratizirani Evropski uniji. Vsekakor bi bila prometna mreža Unije veliko bolj učinkovita, »ko bi vsi udeleženci v prometnem kaosu spoštovali sposobnost premikanja, in ko jih nekdo prehiti ali se umesti v prostor pred njimi, to sprejeli brez konfliktov. Tak odnos do življenja, tolerantnost do sposobnosti drugih in želja po uveljavljanju lastnih je verjetno pomembna, podzavestna moč Indije«. Pardon, Evropske unije.
Tako kot bi bila Unija boljši prostor za življenje, če bi bili ulice, pločniki in prehodi za pešce na ulicah evropskih mest prekriti z žerjavico, da bi Evropejci »bolje razumeli sebe«.
Opotekajoči se Uniji pred povsem zanesljivim koncem Evrope – saj ste razumeli – zares lahko pomagajo samo še vrači in šamani.
