Njegova trgovina že sto let ni spremenila skorajda ničesar. Enak je ostal postopek izdelovanja klobukov, enako je ostalo ime trgovine, ki sicer s klobuki nima veliko skupnega – Pri trkajoči opici. Ime se je prijelo med otroki, potem ko so zaradi konkurence drugih izdelovalcev na ulici v izložbo položili majhno lutko opice, ki je nenehno trkala na izložbeno okno in tako vzbujala zanimanje mimoidočih. Okolje trgovine se je spreminjalo, toda klobučarna je kljubovala času, interes za klobuke namreč nikoli ni skopnel. Roberto Lasen jo je zdaj prenovil. Seveda je v njej še vedno polno pokrival – tako za bolj plitve kot bolj globoke žepe. Tudi do slabih 250 evrov zna stati kakšno boljše naglavno pokrivalo. Nakup pa je zdaj postal še toliko večje doživetje, ker je trgovina postala časovni stroj. Ker je obnovljena v stilu muzeja s starim pohištvom, lestenci in tudi razstavami nekdanjih klobukov in prikazom njihove izdelave, nakupovalcem ponuja vrnitev v preteklost. Kljub temu da se je v Santiagu komercialna dejavnost po vzoru drugih velikih mest že preselila v trgovska središča, za prodajalno Pri trkajoči opici ne gre skrbeti. Obiskujejo jo predsedniki, turisti in zvesti kupci iz domačih logov.

Priporočamo