Komu najbolj teče beseda in kdo nima veliko povedati. Kdo vestno sestavlja poslanska vprašanja, kdo je najmanj usklajen s svojo stranko in kateri so tisti poslanci, ki hkrati dosledno glasujejo, a razpravljajo malo. Kateri so torej najbolj pridni poslanci in kateri glede na merljive parametre ne »zaslužijo« svoje plače.
Izbranci ljudstva aktualnega sklica državnega zbora bi morali po poslovniku na dopust oditi že 15. julija, a je zaradi številnih izrednih sej večina na odmor odšla dober teden dni pozneje. Čeprav v aktualnem mandatu ni epidemije ali vojne, je bilo izrednih sej v treh letih že 111. Za primerjavo: v prejšnjem, delno covidnem štiriletju jih je bilo 99, še pred tem v času vlade Mira Cerarja pa 65. Statistike dela poslancev v luči dejstva, da je razpisanih veliko število izrednih sej, ne kažejo pretiranega odstopanja od preteklih mandatov. Nekatere zakonitosti vedenja pozicije in opozicije tako ostajajo stalnica tudi v času vlade Roberta Goloba. Še naprej recimo v splošnem velja, da so poslanci koalicije tisti, ki se najbolj vestno udeležujejo glasovanj, njeni politični oponenti, ki so pri tem opazno manj dosledni, pa pridno koristijo možnosti parlamentarnih instrumentov za nadzorovanje vlade.
Najbolj zgovorni v Levici in NSi
Pri analizi dela poslancev velja začeti s podatkom o prisotnosti na glasovanjih na sejah državnega zbora. Nepresenetljivo so najbolj vestni člani Gibanja Svoboda, ki jih je bilo na začetku mandata 41, danes pa v klopeh največje koalicijske stranke sedi 39 poslancev. Poslanci Svobode so prisotni 94-odstotno, sledijo Socialni demokrati s 86 in Levica s 84 odstotki, kar je tudi povprečje na poslanca. Koalicija pač rabi glasovalno večino, da potrdi, kar sama predlaga.
