Verjetno vam ni ušlo, da tej štiripasovni cesti preprečujejo raven iztek v križišče s Kavčičevo tik za ograjo parkirani kamioni in skladišče drevesnih sadik. Še bolj bi vam postalo čudno, ko bi vedeli, da bi se morala iz taistega križišča nadaljevati cesta proti vzhodu in se priključiti na že zgrajeni odsek povezovalne ceste iz BTC, kjer naj bi zraven parka zgradili novo stanovanjsko četrt. Kako to, da se načrtovanih delov javnih cest ne da niti rekonstruirati niti zgraditi? Zato, ker bi bilo treba v ta namen odkupiti manjši del zemljišča, ki ga od lastnika najema več manjših podjetij raznih dejavnosti, kakršne bi se lahko brez škode odvijale tudi kjer koli drugje. Pa se je zapletlo, ko je stečajni upravitelj zavrnil ponudbo občine in omogočil, da je spretni nepremičninski mogotec pridobil zemljišče propadlega podjetja, ki ga za noben denar ne bi zmanjšal. Kako je s temi cestami, ga ne zanima, na vsakršen razumen odkup ne pristaja, pa še župana da ne mara!? Zaradi manipulacij z zemljišči, pridobljenimi s prevzemom podjetij v stečaju, je bila občina primorana na upravni enoti začeti postopek razlastitve v javno korist, ki pa se vleče v nedogled in ponavlja s pritožbami lastnika zoper sodne odločbe o razlastitvi. Tako pač je, ker po desetletnem pravdanju pritožbeno sodišče ne uspe prepoznati, kako ga pritožnik z zlorabljanjem pravnih postopkov izigrava! Da na primer s prenašanjem lastništva spornega zemljišča z enega na drugo od svojih povezanih podjetij preprečuje izgradnjo javne infrastrukture. Pravzaprav se da v vsakem primeru najti razlog, da neka razlastitev ni upravičena, četudi je v prostorskem zakonu jasno določeno, po kakšnih pogojih jo je mogoče uveljaviti. Tudi v tem primeru se da trditi, da se kljub zožitvi promet po Kajuhovi cesti neovirano odvija in da tudi tistega dela povezovalne ceste z BTC ni treba zgraditi, saj se na sosednje območje lahko dostopa tudi z drugih strani, kot na primer do trgovine Ikea, za katero je bilo treba celo spremeniti prostorski akt, da lahko obratuje tudi brez nove ceste. Odprto pa vendarle ostaja načelno vprašanje, do kakšne mere lahko sodišče ščiti interese šibkega posameznika pred javnim interesom močne države. Koga bolj ščitijo pogoji, da se zasebno zemljišče lahko na silo odkupi samo v najmanjši možni meri in v samo nujno potrebnem deležu čim manj, samo zelo strogo upravičeno in nujno potrebno, po najvišji možni ceni, najugodnejših pogojih za lastnika, in na drugi strani po najmanj ugodnih pogojih za skupnost in v javno korist samo s sorazmerno odmerjenim posegom v zasebno lastnino?

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo