Ko je pred dvajsetimi leti predaval literaturo 20. stoletja na ameriški univerzi, je Claudio Magris – njegov esej tu povzemam po spominu – v nekem trenutku zgrožen ugotovil, da večina njegovih študentov ne ve, kdo je bil Stalin. Stalin seveda ni neka obrobna zgodovinska osebnost, Stalina je treba poznati in razumeti, če želiš poznati in razumeti 20. stoletje in takratno literaturo, zato se je Magris ustavil in študentom povedal, da predavanja žal ne morejo nadaljevati.
Vse več je informacij, a vse manj je znanja, ljudje pa enačijo drugo z drugim, je pred kratkim opozoril Aleksandar Hemon. Ljudem se zdi, da je dovolj, če so informacije na dosegu njihovih prstov, a kot je zapisal Claudio Magris, je dostopnost informacij o Stalinu na spletu premalo za resnično razumevanje grozot 20. stoletja, sibirskih taborišč ali gladomora, kot tudi za razumevanje ideje komunizma, ki jo je Josif Visarionovič Stalin dolgo časa predstavljal, nato pa na najhujši možen način zlorabil. Še posebej ni dostopnost informacij dovolj v času, ko so dostopne informacije rade pomanjkljive, zavajajoče ali lažne.
