Zaskrbljeni smo nad porastom števila oseb v duševnih stiskah in oseb z duševnimi motnjami. Obenem pa je očitno, da vrste vplivov in procesov, ki ogrožajo ali načenjajo duševno zdravje ljudi, ne moremo preprečiti, ustaviti, odstraniti, vsaj ne v sedanjosti ali bližnji prihodnosti. Mednje sodijo vojna dogajanja, množične nesreče, revščina, vpliv digitalizacije na otroke in mlade pa tudi mnoge družinske disfunkcije.
Ob ugotovitvah, da obstajajo velike razlike v občutljivosti, ranljivosti in sposobnosti obvladovanja težav ter da večina oseb kljub izpostavljenosti hudo neugodnim dejavnikom, ki povzročajo duševne rane, okreva in ne izkazuje trajnih duševnih motenj ali delovnih disfunkcij, je vse bolj prisoten interes za zaščitne vplive. Ob vprašanju, zakaj se pojavijo čustvene stiske in duševne motnje, na katero imamo že zelo veliko odgovorov, si zastavljamo vprašanje, zakaj mnogi, ki so izpostavljeni hudo obremenjujočim izkušnjam, ne razvijejo duševnih motenj, okrevajo od duševnih ran brez pomoči duševnozdravstvenih strokovnjakov. Osnovni odgovor na to vprašanje je: zaradi varovalnih dejavnikov in procesov ter psihične odpornosti.
