Spomnimo se samo, kako je po rapalski mirovni pogodbi, podpisani 12. novembra 1920, velik del slovenske Primorske krivično in boleče pripadel Italiji, podobno je bilo tudi z našo severno mejo na Koroškem. Burno in dolgo je trajalo reševanje vprašanja pripadnosti danes hrvaške Reke. Septembra 1919 jo je s svojimi paravojaškimi enotami zasedel italijanski pesnik Gabriele D'Annunzio in proglasil državo, imenovano Italijanska uprava za Kvarner. Po omenjeni Rapalski pogodbi naj bi Reka sicer postala neodvisna svobodna država, česar diktator D'Annunzio ni priznal in je celo napovedal vojno Italiji. Po petdnevnih bojih okoli božiča 1920 je bil pesnik poražen in Reka je bila kot samostojna država celo sprejeta v Društvo narodov. Po težkih pogovorih in diplomatskih zdrahah med Kraljevino SHS in fašistično Italijo je 27. januarja 1924 s podpisom rimskih sporazumov pripadla Italiji. Zanimivo je bilo tudi dogajanje na Salzburškem, kjer se je maja 1921 tamkajšnje prebivalstvo na referendumu s kar 99,3 odstotka glasov odločilo za odcepitev od Avstrije in priključitev k Nemčiji. Ker je bila ta nameravana odcepitev v nasprotju z avstrijsko ustavo, plebiscit na koncu ni imel političnih posledic. Težavna in dalj časa trajajoča so bila tudi reševanja mejnih vprašanj med Poljsko, Nemčijo in Češkoslovaško. Vprašanja meja marsikje še dandanes niso dokončno in večstransko rešena. Niti med Slovenijo in Hrvaško. Pred dnevi je na primer znova prišlo do vojaškega spopada med Indijo in Pakistanom zaradi dolga desetletja nerešenega vprašanja meje na območju Kašmirja, na končno rešitev tega vprašanja se čaka tudi na relacijah Izrael-Palestina, Kitajska-Tajvan, Rusija-Ukrajina, Nigerija-Kamerun, Somalija-Etiopija in še je takšnih primerov.
Osvobojenje Koroške.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 28. maja ob 22. uri poluradno: V začetku tega meseca so Nemci iz Koroške brez vsakega povoda napadli in pognali naše maloštevilne posadke iz Slovenske Koroške ter prekoračili na ta način demarkacijsko črto. Vsi naši poizkusi, da bi jih mirnim potom pripravili do tega, da zapuste našo očetnjavo, so ostali brezuspešni. Za časa pogajanj in tudi potem so Nemci obdelovali vsak dan naše predstraže z artilerijskim in strojniškim ognjem in jih izzivali. Tega stanja nismo mogli dalje trpeti, zlasti ne surovega postopanja z našimi brati v zavzeti Slovenski Koroški. Iz teh razlogov smo bili primorani osvoboditi naše brate z oboroženo silo in pregnati mrzkega sovražnika z naše svete zemlje. Našim hrabrim vojakom je bilo zaukazano danes zarano, da napadejo sovražnika. Ta napad se razvija uspešno v vseh smereh in na mnogih mestih se Nemci v neredu umikajo, mečejo proč orožje in prepuščajo našim topove in ujetnike.
Večerni list, 30. maja 1919
Določitev naših mej se bliža koncu.
Belgrad, 30. maja. Iz poučenih parlamentarnih krogov javljajo, da bo v ponedeljek padla v Parizu končna odločitev v vprašanju mej naše države, kakor tudi našega spora z Italijo.
Večerni list, 30. maja 1919
Plebiscit za združitev z Nemčijo na Salzburškem
Salzburg, 29. maja. Ljudsko glasovanje zaradi priklopitve k Nemčiji se je po do sedaj došlih poročilih vršilo po vsej deželi brez kakih posebnih pripetljajev. Oficijelna oblastva se ljudskega glasovanja baje niso v nobenem oziru udeleževala. Po izidu, ki ga je proglasil župan Preuss ob 19. na »Residenzplatzu«, je po došlih vesteh bilo oddanih v 85 občinah 67.533 glasov, od katerih je bilo za priklopitev 63.210 glasov, proti pa 677 glasov. (…)
Med ljudskim glasovanjem na Salzburškem so na salzburško-bavarski meji izruvali vse dosedanje državne mejnike. Organizatorji tega podjetja so se včeraj zvečer pripeljali v Salzburg na avtomobilih ter to javno sporočili na Rezidenzplatzu zbrani množici, ki je odstranitev mejnikov z nepopisnim navdušenjem vzela na znanje kričaje, da ni več nobene meje med Avstrijo in Nemčijo. (…)
Slovenski narod, 31. maja 1921
Zapleten položaj v Gornji Šleziji
Oppeln, Šlezija, 7. junija. – Oddelki kraljeve irske infanterije, prve angleške čete, ki so prekoračile črto, določeno od poljskih ustašev v Gornji Šleziji, so zapustile včeraj vlak v Gleiwitzu. Prevzele so kontrolo nad mestom ter bodo od sedaj naprej predstavljale posadko in policijo v mestu. (…)
Med tem, ko so se nahajale te čete na poti proti glavnemu središču nemirov v Gornji Šleziji, je general von Hoefer, poveljnik nemških obrambnih organizacij, odklonil francoski ultimatum, da umakne svoje sile s fronte med Kapie in Kosel, kjer so bili Poljaki pognani nazaj za več milj. Obljubil pa je, da bo preprečil nadaljno napredovanje Nemcev, razen če bi jih Poljaki provocirali. (…)
Glas naroda, 8. junija 1921
Poljsko-čehoslovaška meja pri Tešinu začrtana
MORAVSKA OSTRAVA, 6. Mednarodna razmejevalna komisija za Tešin, Oravo in Zips v Moravski Ostravi je na eni zadnjih sej končno določila krajevne izpremembe češko-poljske meje v tešinskem okraju in Oravi, in sicer izpremembe, ki jih zahtevajo gospodarske, vojaške in prometne razmere. Sklenilo se je nadalje, da se morajo umakniti na novo črto vojaške straže in carinska oblastva. Dan izvršitve te akcije se bo določil posebej. Meja v cipskem okraju se bo določila po izpopolnitvi kartografskega materiala. (…)
Edinost, 8. junija 1921
Vprašanja Gornje Šlezije
LONDON, 11. »Times« javlja, da je francoska vlada odgovorila na angleško noto, v kateri je angleška vlada zahtevala od Francije, naj pristane na to, da se poveljnikom zavezniških čet v Gornji Šleziji dovoli, da v slučaju potrebe lahko rabijo orožje proti poljskim vstašem. Francoska vlada je odgovorila, da je dala generalu Lerondu navodila, naj sodeluje z angleškimi in italijanskimi četami. List pa dostavlja, da ta vest ni preveč zanesljiva.
Edinost, 12. junija 1921
Baroška luka ostane Jugoslaviji?
ZAGREB, 10. »Riječ« doznava s kompetentnega mesta, da so neresnične vse vesti o izročitvi baroške luke Italijanom za 99 let. Moglo bi biti samo govora o nekakem kratkem arangementu za eksploatacijo ne samo baroške, temveč tudi reške luke, ker tvorita obe celoto.
Edinost, 12. junija 1921
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
