Uveljavila je napačno iztočnico, da je zdravstveni sistem – ali kar zdravstvo nasploh – v osnovi sestavljen iz javnega zdravstva in privatnega zdravstva. Tržno zdravstvo pa je nekakšna napaka v sistemu, ker v celoti temelji na privatnih subjektih, privatna lastnina pa po nekih ideoloških naukih nima nič početi v zdravstvu. Kdo so protagonisti teh naukov, dobro vedo tudi bralci tega časopisa. V resnici je zdravstvo lahko javno ali tržno, izvajalci – torej ne zdravstvo – pa so lahko državni ali privatni. Tretjega tipa zdravstva v resnici ni, če ne upoštevamo kombiniranja obeh tipov zdravstva. Približno 150 držav v svetu ima tržno zdravstvo in okoli 50 držav ima javno zdravstvo, ki pa se v vseh primerih povezuje s tržnim zdravstvom. Tudi drugega tipa izvajalcev kot državni in privatni ni. Naši javni zavodi so namreč v lasti države ali občin in so torej državni, saj bi lahko bili le še privatni.
Trg zagotavlja dostopnost, a ne solidarnosti
Zanemarjanje trga pri urejanju slovenskega zdravstva je v bistvu nerazumljivo, saj je trg koordinator odnosa med potrebami ljudi in razpoložljivimi dobrinami od samega nastanka človeštva. Po obliki se je sicer spreminjal, današnji pa je nastal z industrijsko revolucijo, ko sta nastala trg delovne sile in kapitala. Tudi danes je zdaleč prevladujoči koordinator gospodarske dejavnosti. Trg ima namreč posebno lastnost, da usmerja in s tem koordinira privatne prodajalce dobrin in privatne kupce teh dobrin tako, da se obseg povpraševanja po dobrinah izenačuje z obsegom ponudbe dobrin. To dela s ceno in v ravnotežjih tako ob ravnotežnih cenah vsakdo, ki je pripravljen in sposoben plačati ravnotežno ceno, dobrino tudi dobi. Ob razviti konkurenci so tako tudi dobrine med ljudmi razdeljene tako, da v družbi iz dane količine dobrin dobi družba maksimalno korist – po domače, maksimalno zadovolji svoje sicer neomejene potrebe (se opravičujem, ker ta sklep pač zahteva poznavanje mikroekonomike). Če zdravstvo koordinira trg in če ni ovir za njegovo konkurenčno delovanje, ob tržni koordinaciji zdravstvene dejavnosti ne morejo nastajati čakalne vrste: ob ravnotežnih cenah zdravstvenih dobrin trg neomejene potrebe po zdravstvenih dobrinah uskladi z omejenimi možnostmi proizvodnje in ponudbe zdravstvenih dobrin. Prav zaradi te lastnosti trga danes v svetu še vedno prevladujejo tržni zdravstveni sistemi.
