Vsaj ena ženska v vsaki vasi naj bi znala poskrbeti za novorojenčka v nujnih primerih, zato sta jih naučila dajanja antibiotikov, dajanja injekcij, diagnosticiranja pljučnice in oživljanja. Praksa, ki se je kasneje razširila po vsem svetu, danes številnim rešuje življenja v odročnih predelih sveta, le redko pa je znano, kdo sta njena začetnika.
Zakonca Abhaj in Rani Bang – on je zdravnik, ona ginekologinja – sta se v Gadčiroli, okrožje, kjer ni bilo bolnišnic, komaj kje kakšen zdravnik, priselila leta 1986 in ustanovila kliniko v gozdu z namero, da bi oskrbela tiste, ki jim je bila pot do bolnišnice predolga in predraga. Tam sta ugotovila, kako nujno je za prvo pomoč opolnomočiti prebivalstvo, v največ primerih so bile to ženske. Statistika jima je dala prav: ko so začeli zbirati podatke, je umrl vsak osmi dojenček, po nekaj letih pa le še vsak 33.
Danes so takšne zdravstvene pomočnice marsikje na globalnem jugu že sestavni del zdravstvenega sistema, samo v Indiji jih je milijon.
