Sredi prejšnjega meseca je bila sprejeta resolucija o opremljanju Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki določa dvig obrambnega proračuna na tri odstotke BDP v naslednjih petih letih. Dva tedna pozneje se je premier Robert Golob na vrhu Nata v imenu Slovenije politično zavezal dvigniti te izdatke na pet odstotkov BDP do leta 2035. Na začetku julija je bil nato z glasovi Levice, SD, NSi in SDS izglasovan posvetovalni referendum o tem, ali za vojsko dati tri odstotke BDP, kot veli omenjena resolucija. Golob je v odgovoru na izglasovan referendum napovedal posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Političnim igram je sledil teden sestankov, po parlamentarnem vrhu prejšnji petek pa je Golob napovedal predlog za razveljavitev referenduma Levice. O tem naj bi poslanci glasovali še ta teden.
V Gibanju Svoboda predlagajo umik referenduma Levice o obrambnih izdatkih. Premier Robert Golob je ob tem dejal, da verjame, da bo stranke pri glasovanju o tem vodila državotvornost. Je državotvorno, da ne bi imeli referenduma?Če govorimo o trikratnem povečanju izdatkov za obrambo, pri čemer je državni proračun že vrsto let zelo napet, bi bilo državotvorno predvsem najprej narediti resno projekcijo, na kakšen način je takšen dvig obrambnih izdatkov sploh izvedljiv. Kaj to pomeni za ostale segmente odhodkov, to je za delovanje socialne države, za vzdrževanje infrastrukture in podobno? In recimo, kaj to pomeni na prihodkovni strani proračuna, se pravi, ali se predvideva neke dodatne davke? Državotvorno bi bilo skratka, da bi vlada, preden se sploh sprejme odločitev in mednarodno zavezo za tako prestrukturiranje proračuna, povedala, kaj to fiskalno pomeni za kapacitete države, da izvaja vse tiste programe, ki jih danes nudi svojim prebivalcem.
Poleg tega bi morali pred takšno odločitvijo in zavezo odločevalci povedati, kakšen tip vojske sploh želimo v prihodnje razvijati. Odkar smo v Natu, je Slovenija razvijala tip vojske, ki je s svojimi kapacitetami sestavni del širše zavezniške kompozicije. Ljudem bi bilo treba tudi razložiti, kakšni so v resnici razlogi za velik dvig izdatkov za obrambo. Ali je razlog to, da bo Evropa po potencialnem umiku ZDA iz vojne v Ukrajini, ki se nakazuje, sama financirala ukrajinsko vojsko v spopadu z Rusijo? Je razlog to, da se kolektivni zahod pripravlja na spopad s Kitajsko? Šele prek tovrstne strateške opredelitve lahko sploh odgovorimo na vprašanje, kakšen tip vojske potrebujemo in koliko vojakov rabimo. Odgovorov na ta vprašanja ni, niti na fiskalna, niti na obramboslovna vprašanja. Zanje je bilo dovolj časa, saj je Trump že pred meseci začel žugati, da bo zahteval dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov.
Javna razprava je pred odločitvami močno šepala.
