Rodila se je in odraščala v Minsku, kjer je končala študij dentalne medicine. Že kot študentka se je vključila v civilno družbo in kmalu vodila Združenje beloruskih študentov. Leta 2019 je postala prva ženska afriškega rodu, ki je kandidirala na parlamentarnih volitvah. Leto pozneje, po spornih predsedniških volitvah, ki so sprožile množične proteste, je prevzela vlogo v koordinacijskem svetu opozicije. Svetlana Tihanovska jo je imenovala za svojo predstavnico za mladino in študente. Novembra 2020 so jo aretirale varnostne službe; sodišče jo je obsodilo na dve leti in pol zapora zaradi kršenja javnega reda.
V zaporu je prestala poniževanja, nasilje in zlorabe. Številne organizacije za človekove pravice, med njimi Viasna in beloruski PEN, so jo razglasile za politično zapornico, v bran pa so ji stopili tudi evropski poslanci. Novembra 2022 je bila izpuščena. Ker je bila v Minsku stalno tarča represije diktatorskega režima predsednika Aleksandra Lukašenka, je pobegnila, najprej v Vilno, nato v Varšavo. Nekoč se želi vrniti domov, v svobodno Belorusijo, a obeti za zdaj niso najboljši. V Belorusiji omembe vredne opozicije zaradi represije režima tako rekoč ni več, Lukašenko pa je spomladi okoli pol milijona Belorusom, ki so zbežali v tujino, sporočil, naj se ne vračajo, saj da so »leni, arogantni in le sejejo sovraštvo proti Belorusiji«.
