Manevrskega prostora je bilo vse manj, zato so se znašli pred težko odločitvijo: ali narediti obredni skupinski samomor ali zaviti v povsem drugo smer. Vmesne poti ni bilo, saj skupina ni hotela naprej graditi kariere na ponujenih principih varljivih iluzij kompromisov, ki so ležali pred njimi na mešalni mizi. Medtem ko so vsi po vrsti pričakovali nadaljevanje ali The dark side of the moon II, so se Floydi spomnili na obdobje mukotrpnega prebijanja skozi hodnike nepreglednega britanskega undergrounda in predvsem na posledice tega, da so podpisali pogodbo s hudičem. Album Wish you were here je pomenil umetniški zasuk skupine, ki je – v nasprotju z mnogimi zasedbami, ki so bolestno zasledovale idejo množičnega uspeha in bile zanjo pripravljene narediti vse – mainstream pritegnila k sebi. Privlačna ideja o uspehu jim je namreč izstavila visok račun in prišel je čas, da ga poravnajo, vendar na svojstven način – v obliki meditativne plošče kot svarila pred nastavljenimi nevidnimi pastmi glasbene industrije, ki je pred leti požrla njihov nori diamant, Syda Barretta.
Fotografija: Disco
Ep o norem diamantu
Po histeriji okoli albuma The dark side of the moon članom skupine Pink Floyd ni bilo lahko. Po eni strani so z njim dosegli vse, po čemer so neskromno in odkrito hrepeneli, po drugi strani pa jih je uspeh še bolj potisnil v kolesje požrešne glasbene mašine, ki je med njimi v preteklosti že zahtevala prvo žrtev.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()