Nekoč so tam klali bike, prašiče in ovce, danes v zaščitenih peščenjakovih zgradbah delujejo zagonska podjetja, kreativne agencije in vegetarijanska restavracija. Brandtova se je v to poslopje preselila šele leta 2014. Če bi bila njena delavnica že leta 1999 tam, kjer je danes, je uradnica nemškega zveznega ustavnega sodišča najbrž ne bi našla in Brandtova najbrž ne bi počela to, kar z velikim veseljem dela že 20 let. Pomembna obiskovalka jo je namreč vprašala, ali bi si upala popraviti talar in Brandtova si je upala ter tako rekoč postala ena najpomembnejših krojačic v državi. Ko je imenovan nov sodnik ali sodnica, se z avtom odpelje na sodišče, pozdravi vratarja, opravi varnostno kontrolo in odide v gornje pisarne. Ima 15 minut časa, da vzame mere. Roke, ramena, obseg prsnega koša, širina, dolžina. Škrlatni saten, široko krojen, do gležnjev, zraven baretka in bel plisiran ovratnik. Uradna oblačila 16 sodnic in sodnikov zveznega ustavnega sodišča spominjajo na sodniško nošo iz Firenc v 15. stoletju.
Oblačila lahko zapustijo poslopje sodišča v središču Karlsruheja samo, če jih je treba popraviti v ateljeju Brandtove. Talar je zaščitni znak sodišča. Obstaja jih 20, od tega jih je 16 v uporabi. Ko je imenovan nov sodnik ali sodnica, Brandtova ne izdela novega talarja, temveč prilagodi starega. Zamenja satenaste robove in ovratnike, prilagodi dolžino rokavov. Tkanine se ne sme rezati, talar ne sme imeti gub, in če baretka visi le za pol centimetra prenizko na obrazu, jo mora Brandt ponovno popraviti. V njenih talarjih se izrekajo sodbe, ki zaznamujejo državo, zato si tako kot sodniki pri razsodbah, pravi Brandtova, tudi sama pri prilagajanju njihovih oprav ne sme privoščiti napak.
