Neposredno za oborožitev naj bi šlo 3,5 odstotka BDP, 1,5 odstotka pa bi porabili za »naložbe«, povezane z obrambo. Slovenija se je do zdaj s parlamentarnimi odločitvami formalno zavezala le za povečanje obrambnih izdatkov na 3 odstotke, in sicer do leta 2030.
Politične iztočnice
Čeprav bom v nadaljevanju pisal predvsem o ekonomskih posledicah take odločitve, naj na začetku napišem nekaj o mojih političnih pogledih na to odločitev. Naj takoj povem, da podpiram povečano oborožitev evropskih držav, čeprav sem zaprisežen pacifist. Vojnam nisem priča zgolj na TV-ekranih. Kot minister slovenske vlade sem v prvi polovici 90. let sredi najhujše vojne vihre obiskal Sarajevo. Kdor je videl tisto tragedijo tako od blizu in je pri kančku pameti, ne more začeti nobene vojne, še vedno ponavljam. A očitno številni niso pri pameti. Prav zato me morate brati natančno, saj mi ne gre za oborožitev zgolj držav EU ali evropskih držav v Natu. Gre za oboroževanje evropskih držav. Namesto evropskih držav bi sicer raje napisal držav EU, a je na žalost z vidika oborožitve organiziranje EU preprosto preozko, neučinkovito in ne dovolj uspešno. Sam vse od padca berlinskega zidu namreč razumem evropske države kot nekaj, kar je mogoče v korist vseh z ustreznim »gnetenjem« spremeniti v demokratično državno tvorbo, ki se lahko postavi nasproti ZDA, Kitajski in danes ter v prihodnje očitno tudi Rusiji in mogoče Indiji. To ustvarjanje enega državnega gnezda se seveda začenja z ozemljem in za zdaj konča v zelo nedokončani obliki s schengnom in evrom. Morebiti ekonomisti bistveno bolj cenimo pomen prostega pretoka blaga, kapitala in tudi ljudi med evropskimi državami ter povezovalnih niti evra kot drugi. V okviru mojega zadnjega resnega raziskovalnega dela sem se s kolegom ukvarjal prav z značilnostmi ekonomskega povezovanja evropskih držav. Že dejstvo, da lahko govorimo o jedrnih državah in državah prve in druge evropske periferije, kaže, da nam je v Evropi veliko skupnega in povezovalnega, da obstajajo med nami neke tipične vezi, ki sicer niso vedno razveseljive, a so preprosto tu. In to čeprav smo tradicionalno, zgodovinsko, politično in kulturno tako raznoliki. Kaj je lepšega kot različnost v enakosti!
