To seveda ni glavna naloga v tujini izobražene kristjanke, ki si jo je predsednik za prvo ministrico izbral tudi zaradi njene prepoznavnosti v tujini, med drugim v Združenih narodih.
Kabavatova je namreč ena izmed nekdanjih voditeljic opozicije, ki je spremembe v času diktature poskušala doseči od zunaj – med drugim je bila namestnica vodje ženevskega urada sirske pogajalske komisije, ki se je v imenu ZN pogajal z Asadovim režimom. Leta 2017 je bila uvrščena na seznam stotih največjih bork za človekove pravice. Že njeno imenovanje je v islamističnih sirskih krogih sprožilo pomisleke, da gre za od zunaj vsiljeno imenovanje. Vendar se za te kritike ni zmenila.
Kot ministrica vodi reforme za krepitev socialne zaščite, uskladila je delovne zakone s sodobnimi mednarodnimi standardi, njen glavni cilj pa je ustvariti nova delovna mesta in zagotoviti primerna bivališča za vse pregnane z domov med dobro desetletje trajajočo državljansko vojno. Poskuša delovati povezovalno in tako je obiskala begunska taborišča kurdskih družin, ki so bile pregnane med ofenzivo sirske vojske, prav tako je prisluhnila bridkim tegobam alavitskih družin, katerih žene so posilili pripadniki sirske vojske. Kot velika zagovornica ženskih pravic se zavzema za večjo zastopanost žensk v sirski politiki. Dialog pa je njeno največje orožje prepričevanja. Kajti ljudi želi po skoraj poldrugem desetletju državljanske vojne prepričati, da lahko spet zaupajo oblasti, za katero pravi, da dela tudi napake.