Sedeminštiridesetletni Kalle Kallio je direktor muzeja Diplomatska nota v severnem Tampereju, kjer sta se prvič srečala Lenin in Stalin na tajnem boljševističnem zborovanju leta 1905 in začela načrtovati revolucijo. V hiši njunega srečanja je bil vse do lanskega leta edini Leninov muzej na tleh Evropske unije, a je zaradi vojne v Ukrajini in vse slabših finsko-ruskih odnosov ta postal za državo breme, saj med obiskovalci in prebivalstvom ni bil več razumljen. Tako so se oblasti odločile posloviti od Lenina in temo muzeja preusmeriti v finsko-ruske odnose. S tem so želeli doseči novo občinstvo, okrepiti strokovno vlogo muzeja in povečati skupnost muzejskih dejavnosti.
Pred muzej so postavili rožnato pobarvano kolo, prav takšno, kot so ga nezakoniti migranti uporabljali v minulih letih na rusko-finski meji, da so s pomočjo ruskega režima prikolesarili na Finsko. Ta hibridni napad se je ustavil, potem ko je Finska zaprla svojo mejo z Rusijo. Muzej Nootti zdaj poskuša prikazati različna obdobja rusko-finskih odnosov, ki so nihala od slabih do boljših časov, od časov podrejanja in obdobij zanikanja podrejanja pa spet do slabih časov v zadnjih treh letih. Osem evrov stane vstopnica, ki vas popelje v težko meddržavno zgodovino sosed 20. in 21. stoletja. Ko so zaprli Leninov muzej, je to seveda povzročilo veliko zanimanja v Rusiji. Kot se spominja direktor Kallio, so vzniknile tudi dezinformacije, da je bila odločitev za zaprtje muzeja sprejeta v Washingtonu. A dejansko niso hoteli biti več ujetniki preteklosti z imenom muzeja. Zdaj z obsežno predstavitvijo različnih obdobij po Kallievih besedah prikazujejo »obdobja skrajne jeze in sovraštva in obdobja zelo dobrega prijateljstva«. S svojo stalno razstavo, temelječo na raziskavah akademikov, skušajo v muzeju nastopiti prav proti ruski propagandi. »Preprečiti želimo, da bi se zgodovina uporabljala kot orodje vplivanja,« pravi direktor Kallio.
