Ta leta so zagotovo minila, kot je minil pank, čeprav »ni mrtev!«, se prebere na zidovih, in so minila »prazna« osemdeseta v Ljubljani, ki so iz dolgčasa črpala svojo živo ustvarjalnost in bohemski naboj, ko uspešnost še ni bila v vokabularju uličnih akterjev, tako kot je danes na maratonih zdravega življenja.
Ja, tak jesenski svetel trenutek je bil gotovo večer Priročnika za neuspešne Esada Babačića, kjer sva z Jeleno Ždrale zaigrala himno neuspešnih Wannsee, ki se baje redno vrti na skrajnem koncu noči radijskih programov in jo slišijo le utrujeni taksisti. Kako ostati neuspešen v svetu uspešnih in se celo nasmejati lastni utrujenosti ter ohraniti srce – ta »pesniški motor«, s katerim gremo na slečeno cesto vse do morja! Vse je v tem »priročniku«, ki sem ga požrl, kot se »požrejo« le dobre knjige, knjige z duhovito zgodbo o nas samih.
* * *