Najstniška leta je doživel v času, ko se je Jugoslavija začela počasi krhati. »Razpad sistema se je na koncu osnovne šole že začel poznati v razredu. Prej se nismo nikoli delili glede na to, od kod je kdo, kar nenadoma pa je pripadnost postala pomembna,« antropolog pripoveduje o času, ko so se v Jugoslaviji začele krepiti nacionalne identitete in napetosti. »Imeli smo sošolko iz Srbije, ki smo jo grdo zafrkavali in ignorirali, za kar mi je še danes žal, na zaključni zabavi v šoli pa smo poslušali Agropop in njihovo pesem Samo milijon nas je. Takrat je začenjalo razpadati nekaj, v kar smo še malo prej kolektivno verjeli. Spominjam se, kako smo še leto ali dve prej pri šolski telovadbi plesali Titovo kolo, ki ga je vodila učiteljica.«
Parkirani avtomobili: Mestni redarji začeli pisati kazni na gradbišču ob Drami