Ni prav, da so Američani prisiljeni subvencionirati poceni zdravila v drugih razvitih državah, medtem ko so sami prisiljeni v preplačevanje istih izdelkov, je lani spomladi sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Njegova administracija bo ustavila globalno »zastonjkarstvo«, je dodal in napovedal občutno znižanje cen zdravil v ZDA. Da bodo pritiski k zniževanju ameriških cen sočasno usmerjeni v zvišanje cen v EU in Veliki Britaniji, v ZDA niso posebej skrivali. Nekje bo pač treba vzeti, bi lahko povzeli sporočilo.
Manj kot leto kasneje je znana ena prvih posledic, sporazum z Veliko Britanijo, kjer se vrstijo svarila, da lahko uklanjanje ameriškim interesom občutno zareže v tamkajšnji denar za javno zdravstvo. Britanske oblasti obljubljajo, da ključne storitve ne bodo ogrožene. Predstavniki bolnišnic in drugi tamkajšnji akterji so medtem že opozorili na vrsto nejasnosti glede velikosti nastajajoče finančne luknje in njenega prihodnjega pokrivanja. Sporazum med Veliko Britanijo in ZDA bo, kot so poročali britanski mediji, med drugim znatno oklestil povračila farmacevtske industrije, na katera lahko država računa, kadar poraba zdravil preseže določeno mejo. Podobni mehanizmi delujejo tudi v drugih evropskih državah, so s prstom pokazali na naslednje tarče strategije »America first« oziroma »najprej Amerika«.