Nov večji zasuk v življenju mladega kraljeviča se je zgodil po državnem udaru 27. marca 1941, ko je zaradi odločnega nasprotovanja zavezništvu s Hitlerjevo Nemčijo general Dušan Simović s svojo skupino visokih častnikov prevzel vodenje vlade v svoje roke, odvzel pooblastila knezu Pavlu ter Petra razglasil za polnoletnega, čeprav mu je do 18. rojstnega dne manjkalo slabih šest mesecev. Tako je kralj Peter II. čez noč postal uradni kralj Jugoslavije, in to ravno v času, ko je grozilo, da bo nemški vojaški stroj v kratkem napadel tudi njegovo državo. O tem, kaj se je dogajalo z mladim kraljem po zasedbi Jugoslavije s strani sil osi, zlasti po kateri poti in s kom v društvu se je umaknil iz okupirane države, je najti več različnih zapisov. Največkrat se kot prvi azilni kraji njegovega pobega omenjajo Carigrad, Atene in Jeruzalem. Čez nekaj časa se je ustalil v Kairu, od koder je junija odpotoval v London, kjer je ustanovil vlado v izgnanstvu. Ker se po koncu vojne po odločitvi nove jugoslovanske oblasti ni več smel vrniti v domovino, je večji del življenja prebil v ZDA, kjer se je preživljal na različne načine in od koder se je občasno oglašal s svojimi pogledi na novo Jugoslavijo. Življenje je zaradi ciroze jeter, star komaj 47 let, končal 3. novembra 1970 v ameriškem Denverju. Višje sodišče v Beogradu je leta 2015 razglasilo, da je bil kralj Peter žrtev pregona in nasilja iz političnih in ideoloških razlogov, ter ga rehabilitiralo. Dve leti pred tem so njegove posmrtne ostanke iz ZDA prenesli v družinsko grobnico Karađorđevićev v cerkvi svetega Jurija na Oplencu blizu Topole, južno od Beograda.
Peter II. v Jeruzalemu
Radiopostaja v Ankari je včeraj naznanila, da se je jugoslovanski kralj Peter II. z aeroplanom pripeljal v Jeruzalem. Na poletu čez Sredozemsko morje je njegov aeroplan napadel neki nemški ali italijanski aeroplan ter ga znatno poškodoval. Pri tem napadu je bil ubit neki minister, ki je kralja spremljal, čigar ime pa ni bilo naznanjeno. (…)
Po radiu je bilo naznanjeno, da bo kralj Peter v Jeruzalemu postavil jugoslovansko vlado »v izgnanstvu.« (…)
Glas naroda (New York), 22. aprila 1941
Byrnes govoril s kraljem Petrom. Peter sili dr. Mačka v novo vlado
London, 13. sept. – Ameriški vladni zastopniki iz vzhodne in južnovzhodne Evrope so se zbrali v Londonu, kamor jih je pozval k nujnim razgovorom ameriški državni tajnik James F. Byrnes glede kočljivega položaja na Balkanu, o katerem bodo razmotrivali zunanji ministri petih zavezniških držav.
Državni tajnik Byrnes je govoril tudi s kraljem Petrom na izrecno povabilo kralja. (…)
V diplomatskih krogih se govori, da skuša kralj Peter dobiti podporo Zed. držav v svoji trditvi, da je vlada v Jugoslaviji pod maršalom Titom diktatorska in da položaj nujno zahteva vladno spremembo.
Zadnji teden je bil kralj Peter v Parizu, kjer se je posvetoval z dr. Vladkom Mačkom, vodjem Hrvatov. Govori se, da je skušal kralj pregovoriti dr. Mačka, naj pride v London in tam sestavi novo jugoslovansko vlado proti Titovi. (…)
Ameriška domovina (Cleveland), 14. septembra 1945
Peter bi bil rad kralj tudi pod premierjem Titom!
Pariz, 19. sept. – Svoječasni jugoslovanski kralj Peter je snoči na časnikarski konferenci izjavil, da bi se vrnil v Jugoslavijo in obdržal maršala Tita za ministrskega predsednika, če bi Tito pristal na svobodne volitve. Pristavil je, da ne verujejo, da bi Tito sprejel ta predlog.
Peter je govoril tudi o drugih zadevah v zvezi z Jugoslavijo. Tako je med ostalim rekel, da so Zedinjene države storile »napako«, ker so Titu odobrile posojilo, ne da bi zahtevale v zameno »več svobode in demokracije v Jugoslaviji«. (…)
Enakopravnost (Cleveland), 21. septembra 1949
Kralj Peter o sedanji Titovi politiki
Nekateri listi so objavili po francoski agenciji AFP izjavo jug. kralja Petra, ki jo je podal za francoski dnevnik Combat.
V izjavi je kralj Peter dejal: »Nič bistvenega me ne bi ločilo od maršala Tita, če bi mi bila dana zadostna demokratska jamstva.«
Listi poročajo, da se je na časnikarski konferenci kralj Peter zlasti dotaknil novega položaja v Jugoslaviji, ki je nastal na eni strani zaradi Titovega preloma s Sovjetsko zvezo in odnosi med Beogradom in zahodnimi velesilami, na drugi strani pa zaradi zadržanja zahodnih velesil napram Titu.
Na razna vprašanja glede mnenja jugoslovanskih monarhističnih krogov o sedanjem položaju v Titovi Jugoslaviji je kralj Peter odgovoril: »Brez dvoma je prišlo do evolucije jugoslovanske zunanje politike. S tem pa seveda ni rečeno, da se je Titov režim spremenil. Na podlagi mojih izjav ni treba sklepati, da proti sedanjemu režimu v Beogradu ne obstojajo težke obtožbe.«
V odgovoru na drugo vprašanje, ki se je nanašalo na možnost spremembe Titove notranje politike z ozirom na splošno jugoslovansko javno mnenje o odnosih med zahodnimi zavezniki in opozicijo, je kralj Peter odgovoril: »Titov režim je obsojen na propad, če ne bo tega upošteval. Poleg tega je pa tudi obnova Jugoslavije nemogoča brez podpore in sodelovanja tehnikov in sposobnih ljudi, ki so trenutno deloma v begunstvu, deloma pa jih je odstranil sedanji režim.«
Svobodna Slovenija (Buenos Aires), 22. septembra 1949
Roosevelt je menil, da bi si Peter moral poiskati kakšno delo
Mrs. Eleanor Roosevelt v svojih spominih, ki jih je objavila revija McCalls, pravi, da je bivši kralj Jugoslavije Peter prišel leta 1943 na obisk v Belo hišo. Ob tej priliki je pok. predsednik Roosevelt izrazil mnenje, da bi za Petra bilo najboljše, da si poišče kakšno delo in pozabi na svojo kraljevsko pozicijo.
Soglasno z mrs. Roosevelt je po obisku predsednik dejal: »Ta mladi mož bi moral pozabiti, da je kralj, in začeti delati. Čakati na prestol ni prav preveč dober business.« (…)
Enakopravnost, 10. oktobra 1949
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
