V njej so podnebne spremembe manj pomemben dejavnik, kot so bile v dosedanji vladi, v kateri so dirigirali tudi zeleni. Nova vlada ocenjuje, da Nemce v časih Putinovih imperialističnih teženj in turbulenc, nastalih po tem, ko je slovenski zet čez lužo vrgel svet s tečajev, močneje ogrožajo druge stvari kot viharji in poplave. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) pa je nekaj dni pred tem v javnomnenjskih raziskavah postala najmočnejša stranka v državi.

Parkirišče s temačnim podzemljem

V središču Berlina je bilo zaradi velikonočnih počitnic več turistov kot domačinov. Pisana mešanica jezikov in ljudi z vsega sveta je v mestu, polnem zgodovine, stikala po njegovih obeležjih in iskala kakšen uporaben nauk za pomoč v trenutni svetovni zmedi. Ob ulici, poimenovani po nemški pesnici Gertrud Kolmar, Judinji, ki so jo nacisti spomladi 1943 umorili v koncentracijskem taborišču Auschwitz, stoji tabla, ki govori o tem, da so pod današnjim parkiriščem za njo ostanki firerjevega bunkerja. Tablo je društvo z imenom Berlinsko podzemlje postavilo šele poleti 2006, tik pred svetovnim prvenstvom v nogometu, ki so ga junija in julija tistega leta odigrali v Nemčiji. Pravijo, da zato, ker so se želeli izogniti razširjanju mitov o tem zgodovinsko občutljivem kraju.

V bitko proti ruskim vojakom je Hitler na koncu pošiljal tudi 14-letne otroke. Celo ko je bilo že povsem jasno, da tretji rajh ne bo preživel, je prepovedal kakršna koli pogajanja o predaji.

Tako Rdeča armada takoj po vojni kot kasneje tudi vlada Nemške demokratične republike sta neuspešno razstreljevali bunker, ki je imel več kot štiri metre debel železobetonski strop in prav tako debele zidove. Zato so leta 1959 ruševine prekrili s kupom zemlje in šele konec osemdesetih let, ko so v neposredni bližini zgradili stanovanjske bloke, so odstranili strop bunkerja in polovico njegovih sten, preostalo pa zaradi previsokih stroškov odstranjevanja pustili v zemlji, prazne prostore zasuli in zemljišče prepustili parkiranju avtomobilov.

Informativna tabla- Hitlerjev bunker

Informacijsko tablo o Hitlerjevem bunkerju je društvo z imenom Berlinsko podzemlje postavilo šele poleti 2006, tik pred svetovnim prvenstvom v nogometu, ker so se želeli izogniti razširjanju mitov o tem kraju. Fotografija: Vesna Vaupotič

V bunkerju pod slavnostno dvorano palače stare cesarske kancelarije je Adolf Hitler preživel zadnje tedne vojne in svojega življenja. Konec aprila 1945 je bil Berlin porušen, bitka za prestolnico rajha odločena, fronta med Rdečo armado in nemško vojsko je bila oddaljena le še nekaj sto metrov južno od bunkerja. Po ulicah prestolnice tretjega rajha so SS-ovci še vedno lovili in javno obešali dezerterje in meščane, ki so se predali.

Devetindvajsetega aprila malo pred polnočjo se je Hitler v bunkerju poročil z Evo Braun in zatem svoji tajnici Traudl Junge narekoval oporoko. Naslednje jutro je osebnemu sekretarju Martinu Bormannu, ki je bil prejšnji večer tudi priča na poroki, kot tudi adjutantu Ottu Günscheju razkril svoje načrte. »Povedal je, da se bo ustrelil in da bo samomor storila tudi Eva Braun. Ne živ ne mrtev noče pasti v roke Rusom … Trupla obeh naj bodo sežgana, meni pa je zaupal, da bom storil vse potrebno za to,« je leta 1956 na zaslišanju povedal Günsche. Po kosilu se je zakonski par Hitler umaknil v svoje prostore, kjer se je Eva Braun zastrupila s cianidom, on pa se je s pištolo ustrelil v glavo. Zvečer sta se za samomor odločila tudi minister za propagando Joseph Goebbels in njegova žena Magda, ki sta prvega maja s ciankalijem zastrupila vseh šest svojih otrok.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo