Starejši je bil komunist, mlajši fašist, oba pa sta bila zaljubljena v isto dekle; po vrsti zapletov in razpletov se je mlajši zaradi svojega neodgovornega brata odrekel fašizmu in na koncu izvedel drzno tatvino, vredno kakšnega skrajnega levičarja; sredi noči je namreč vdrl v prostore stanovanjskega sklada in od tam odnesel ključe solidarnostnih stanovanj za najrevnejše, ki so jih nekoč iz neznanih razlogov nehali razdeljevati; med tistimi, ki so čakali na stanovanje, je bila tudi njihova družina, ki je do takrat živela v napol razrušeni hiši v majhnem italijanskem mestecu, kjer sta brata odraščala v revščini.
Svojeglavi fant je vzel oblast v svoje roke, razdelil ključe in tako revnim pomagal do stanovanja. Prava katarza je zaključni prizor, v katerem ga vidimo skupaj s sestro, kako se na novem balkonu nastavljata sončnim žarkom, medtem ko pod njima valovi Jadransko morje.